"Luknja na nebu, vzemi me v nebesa," prepeva ansambel Black Sabbath. Tokratna luknja na nebu pa ne vodi v nebesa, temveč bo vozilo Curiosity zelo kmalu - čez tri dni - prinesla na trdna Marsova tla. Po devetih mesecih, odkar so jo poslali na pot, so znanstveniki ameriškega vesoljskega instituta Nasa najbolj na trnih.
Vozilo Curiosity (Radovednost) je pred dnevom začelo avtomatiziran proces za vstop v Marsovo atmosfero, spust in sam pristanek.
Po popravkih smeri je Nasa sporočila zadnji predvideni čas pristanka, ki ga bo za vse radovedne in raziskovanja željne prenašala neposredno. Pristanek Radovednosti na Marsu je tako predviden 6. avgusta zgodaj zjutraj. Dejanski čas bo znan, ko bomo časovno bližje dogodku samemu, zaenkrat velja ura 7.31.
Kot je Nasa zapisala v sporočilu za javnost, so vsi sistemi tako na vesoljskem plovilu kot na samem vozilu po 570 milijonov kilometrov dolgem potovanju še vedno v dobrem stanju.
Radovednost je nadaljevanje Nasinega programa za raziskovanje rdečega planeta, neposredni naslednik dveh precej uspešnih vozil, Spirit (Duh) in Opportunity (Priložnost). Je kolesno vozilo na jedrski pogon, opremljeno s številnimi kamerami, tipali in znanstvenimi instrumenti, pravzaprav premični laboratorij.
Po besedah enega glavnih inženirjev pri projektu, Adama Steltznerja, bo tokratni poskus pristanka na Marsu precej drugačen, "za marsikoga nor". Duh in Priložnost sta na površje udarila, obdana z velikimi zračnimi vrečami, ki so ublažile škodo. Vozilo Radovednost je za tak pristanek preveliko in pretežko.
Udarec v Marsovo atmosfero
Radovednost bo v Marsovo atmosfero vstopila s hitrostjo šest kilometrov na sekundo ter vanju "dobesedno prežgala sto kilometrsko luknjo", kot se je izrazil Steltzner. Podobno kot pri vstopu v Zemljino atmosfero bo ta povzročila izjemno trenje in posledično izjemno visoke temperature (do 2.100 stopinj Celzija na najbolj vroči točki), za kar bo poskrbel poseben toplotni ščit. Težava ni toliko v vročini, temveč kako Curiosity upočasniti. Marsova atmosfera ni dovolj gosta, da bi lahko pri upočasnjevanju učinkovito uporabili padalo.
"Sedem minut strahu"
Poleg tega bo vstopna hitrost prevelika, da bi se lahko zanašali na raketne protipotisnike. Zato so na Nasi vzeli obe možnosti in ji dodali - nebesni žerjav. Kot je za BBC dejal Steltzner, bo v celotnem postopku Radovednost s hitrostjo šestih kilometrov na sekundo udarila v Marsovo atmosfero, pri 12 kilometrih višine odprla padalo; na 9 kilometrih odvrgla toplotni ščit; nato odvrgla celotno vozilo.
Vozilo pa bo odletelo skupaj z dodatnim ohišjem, na katerem bo osem raketnih protipotisnikov - t. i. nebesni žerjav.
Rakete bodo skupaj s padalom in trenjem atmosfere padanje upočasnile do hitrosti nekaj več kot 3 kilometrov na uro - torej do skorajšnjega lebdenja. Takrat bo žerjav odvrgel vozilo, ki pa bo ostalo privezano na močnih, najlonskih žicah in bo nekaj časa viselo nad tlemi. Žerjav bo nato čisto počasi vozilo prinesel in odložil na trdna tla.
Pri tem gre lahko mnogo stvari narobe. Zelo nevarna je možnost, da se po pristanku neuspešno porežejo vse najlonske žice, žerjav pa vozilo potegne nazaj.
Nasin laboratorij je o predvidenem pristanku pripravil infografiko, dostopna je tukaj. To bo sedem minut strahu, pravijo na Nasi. Na kocki bo namreč celotna, 2,5 milijarde dolarjev vredna misija. Pristal bo v kraterju Gale - več v fotogaleriji.
Gnal ga bo jedrski pogon na plutonij
Vozilo samo tehta skoraj eno tono, v višino seže 2,1 metra in je zmožno premagovati do 30 centimetrske ovire. Poganja ga jedrski pogon - podoben tistemu, ki je gnal Vikinga ena in dva, ki sta na Mars priletela leta 1976. Zagotavljal naj bi dovolj energije za 14 let in do 200 prevoženih metrov dnevno. To je tudi precejšnja prednost v primerjavi s prejšnjima voziloma (Duh in Priložnost), ki sta se zanašala predvsem na sončne celice.
Opremljena bo z različnimi kamerami in s tipali, pa tudi z opremo za geološke raziskave. Njegova prvinska naloga bo iskati življenje na Marsu, mikrobe, pa tudi možnosti za človeško misijo na Mars. To nameravajo ZDA izvesti po letu 2030. Kot del te misije je sonda na potovanju merila izpostavljenost vesoljskemu sevanju v plovilu - čemur bi bila izpostavljena tudi morebitna človeška posadka.
Brez človeške posadke je do zdaj po Nasinem štetju proti Marsu odpotovalo kar 39 odprav, velik del neuspešno.
Nasa je - samo v angleškem jeziku - objavila obširen, 64-stranski priročnik o Radovednosti. Za radovedne je dostopen na tej povezavi. Do šestega avgusta, ko bo šlo zares.