Deveta država sveta se je pridružila skupini tistih, ki načrtujejo takšno ali drugačno odpravo na 60 milijonov kilometrov oddaljeni rdeči planet, poroča Reuters.

Odprave na Mars so se vedno izkazale za zahteven podvig, v povprečju je možnost uspeha manj kot polovična. Doslej je do Marsa uspelo priti le ZDA, Rusiji (Sovjetski zvezi) in Evropski uniji, dolgoročno navzočnost na Marsovem površju pa je uspelo zagotoviti le Američanom. Rusiji, vesoljskemu veteranu, je uspelo, da je pristanek na tleh preživelo le eno vozilo, pa še to za borih 20 sekund, poroča Associated Press.

Tudi zato je vstop z nafto bogatih Združenih arabskih emiratov nepričakovan. Ustanovili bodo arabsko vesoljsko agencijo, h kateri nameravajo privabiti še številne druge arabske države, in s tem izvesti misijo do leta 2021, je ta teden napovedal šejk Kalifa bin Zajed Al Nahajan.

" Z ZAE-jevo sondo bo islamski svet vstopil v raziskovanje vesolja. Dokazali bomo, da smo zmožni prispevati k znanosti na tem področju," je dejal šejk.

"Naše območje je območje civilizacije. Kot že tolikokrat poprej je tudi tokrat naša usoda: raziskovati, ustvarjati, graditi in civilizirati," pa je po poročanju Independenta izjavil šejk Dubaja, Mohamed bin Rašid Al Maktum.

Številne podrobnosti sicer manjkajo: koliko denarja nameravajo v projekt vložiti, podatki o sami vesoljski sondi, ne nazadnje tudi znanstveni cilji. Znano je le, da za pot do tja načrtujejo devet mesecev.

Ob le osmih milijonih prebivalcev Emiratov (katerih pretežni del so tuji delavci) državi primanjkuje znanstvenih ter industrijskih temeljev, na katerih gradijo veliki narodi raziskovanje vesolja.

Obenem so Emirati že pokazali številna vlaganja naftnega denarja v visokotehnološke panoge, zato imajo možnosti znanje enostavno - kupiti. Samo v blagajni največjega tamkajšnjega emirata, Abu Dabija, naj bi bilo prihranjenih približno 800 milijard dolarjev.

Dobrih pet milijard že vloženih
Temelji že nastajajo znotraj letalske industrije: dva ponudnika prevozov, Emirates in Etihad, sta med največjimi kupci evropskih in ameriških letal. Še več, tovarna sredi puščave Abu Dabija trenutno izdeluje tehnološko zahtevne dele za evropski Airbus. Do zdaj so v ZAE-ju v vesoljsko tehnologijo po lastnih trditvah vložili več kot pet milijard dolarjev, predvsem gre za področje satelitov, satelitske komunikacije in geolokacije.

Med razlogi za ZAE-jev vstop v vesoljsko tekmo je tudi suverenost in nacionalna varnost. Industrija z vesoljskimi tehnologijami naj bi letos dosegla vrednost 300 milijard dolarjev, v vesolju pa se potencialno odpirajo možnosti izkoriščanja tam ležečih dobrin.

Iran v vesolje poslal opice
Med državami, ki naj bi podprle ZAE-jevo novoustanovljeno vesoljsko agencijo, naj bi bil tudi Iran. Perzijski državi je uspelo v vesolje večkrat poslati opico in v bližnji prihodnosti namerava podvig ponoviti tudi s človeško posadko.

Po poročanju Associated Pressa ima lastne vesoljske programe še nekaj držav, kjer prevladuje islam: Alžirija, Tunizija, Egipt, Turčija, Indonezija in Pakistan. Ker pa so same precej razdrobljene, jih utegne delitev stroškov z ZAE-jem zamikati.

Kitajska na Mars leto poprej
Kitajska ju utegne prehiteti, saj načrtovani datum za pristanek njenega vozila na Marsu pade v leto 2020. Imajo tudi prednost v izkušnjah: na Luno so letos na krajši potep poslali vozilo Žadasti zajec - ki je potovanje sicer predčasno končalo.

Indijski satelit Mangaljan naj bi se v orbito okoli Marsa - če bo šlo vse po sreči - utiril septembra letos.
Kaj poreče ljudstvo
Dubajski šejk bin Zajed Al Najhan omenja še motivacijo. Uspešno izveden podvig leta 2021, ko bodo ZAE praznovali 50 let obstoja, bi navdihnil arabski svet in prebivalstvu Emiratov dal novega zagona in nacionalnega ponosa.

Podobno, kot so lastne narode bodrili in navduševali prvaki ZDA in Sovjetske zveze v najbolj napetih letih vesoljske tekme, pri pionirskih korakih v vesolje in na Luni.

Danes na Naso in na Roscosmos redno padajo kritike, da sta izgubila zagon in da že več desetletij ni več "pravih prebojev" pri raziskovanju vesolja.

Nasin "veliki skok"
V tej luči je ameriška vesoljska agencija napovedala obširen načrt, poimenovan Naslednji veliki skok, ki naj bi povrnil blišč ameriškemu vesoljskemu projektu in navdušenje državljanov kljub velikim zneskom, ki se stekajo vanj.

Ime načrta izhaja iz znanih besed prvega človeka na Luni, Neila Armstronga, ki je mali korak po lunarnem prahu označil za "velik korak za človeštvo".

In kaj prinašajo sveži načrti, skovani ob 45. obletnici tega dejanja? Novega "armstronga" poslati na Mars.

Pri tem jih sicer utegne prehiteti zasebna pobuda Mars ena, ki sta jo pognala podjetna Nizozemca. Trajno človeško navzočnost na rdečem planetu nameravata zagotoviti že do leta 2025. Izvedba načrta je ob pomanjkanju zaledja državnega financiranja in in manjših izkušenj v primerjavi z državnimi agencijami pod vprašajem.

Nasa meri na leto 2030
Nasa bi prvega človeka na Marsu imela do leta 2030, še pet let prej pa naj bi homo sapiens sapiens s podplatom preveril tudi kakšen asteroid. "Smo pred novimi obzorji, pripravljeni na naslednji veliki korak globlje v sončni sisem. Misije Apollo so nam žareče utrle pot na Mesec. Danes cesto podaljšujemo do asteroidov, na Mars in še dlje," so zapisali na Nasi.

Pot pa se začenja na Zemlji in na Mednarodni vesoljski postaji, kjer v skladu s širšim načrtom ves čas izvajajo številne poskuse o človeškem življenju zunaj udobnega zemeljskega doma, predvidljive gravitacije in zaščite pred smrtonosnim sevanjem.

Nove vesoljske ladje
Prevozne zmožnosti naj bi zagotovili vesoljsko plovilo Orion in raketa za težke tovore SLS (Space Launch System), po zagotovilih Nase "najnaprednejši vesoljski plovili do zdaj". Prvi testni polet Oriona naj bi bil izveden še letos, skupni polet okoli Lune s SLS-jem pa naj bi sledil leta 2018. Istega leta naj bi sledil še že zelo dolgo napovedovani teleskop James Webb, prvi pravi naslednik Hubbla. ZDA nasploh veliko stavijo na lastne transportne zmožnosti po kislih izkušnjah z Rusijo in ISS-jem ob ukrajinski krizi.

Leta 2019 bi ujeli asteroid
Prva resna preizkušnja bo predvidoma leta 2019, ko bo Nasa na blizuzemeljski asteroid poslala robotsko odpravo. Natančneje: vesoljsko telo bo poskušala ujeti v celoti in ga nadzorovati; ali pa v najslabšem scenariju z njega oddrobiti skalo. Asteroid naj bi na koncu utirili v stabilno orbito okoli Lune. Sredi 20' let naj bi astronavti na taisti asteroid tudi stopili.
Leta 2020 bo vozilo Radovednost, ki mu trenutno slabše kaže zaradi lukenj v aluminijastih kolesih, predvidoma nadomestilo Marsov rover naslednje generacije.

Na drugem koncu Osončja
Prihodnje leto bomo prvič od blizu videli Pluton, pritlikavi planet, ki je edini do zdaj ostajal brez obiska "svoje" sonde. Leta 2015 ga bo dosegla misija Nova obzorja (New Horizons), ga dodobra posnela in analizirala, se končuje obsežni načrt Naslednjega velikega skoka.

Obljube
"Astronavti bodo potovali dlje v vesolje kot kadar koli prej," obljublja Nasa, in dodaja: "Prvi ljudje, ki bodo hodili po Marsu, danes hodijo po Zemlji."