Ob julijskem obletu smo na Zemljo dobili okrnjene, stisnjene fotografije Plutona - za pokušino. Zmanjšane velikosti datotek so omogočile hitrejši prenos, obenem pa tudi nižjo ločljivost in (jpg) popačenost slik. Z avgustom so sploh prenehale prihajati, saj se je New Horizons ukvarjal z zadnjimi meritvami ter pošiljanjem meritev drugih znanstvenih instrumentov.

Zdaj pa je, kot napovedano, napočil čas za "enoleten slap" novega materiala. Nasina sonda je s 5. septembrom začela prazniti pomnilnik, na katerem še neposlanih čaka kar devet desetin vseh zbranih podatkov o tem pritlikavem planetu. Novoprejeti material vključuje tako do zdaj še nevidene posnetke ter že videne v polni ločljivosti, ki je kar dvakrat večja od poprejšnje. Brez izgub zaradi stiskanja: zdaj se vidijo tudi objekti z velikostjo le 400 metrov.

In kot ob svežem paketu pravijo na Nasi: "Novi bližnji posnetki Plutona razkrivajo hudo raznolikost pojavov površja, ki so s svojim obsegom in kompleksnostjo šokirali znanstvenike."

Pluton vsaj tako kompleksen kot Mars
"Pluton nam izkazuje raznolikost tipov kopnega in procesov, ki se lahko primerjajo s čimer koli, kar smo do zdaj videli v Sončnem sistemu," je izjavil prvi mož misije Alan Stern. "Če bi te podobe naslikal slikar še pred obletom, bi mu rekel, da pretirava. Ampak zdaj jih vidimo sami."

Na fotografijah je najti sipine; tokove dušikovega ledu, ki so se razlezli navzdol z gorovij po ravnicah; in omrežje dolin, ki so jih morda izdolbli prav ti ledeni premiki. Eno izmed večjih področij je videti kot zmešnjava gora, podobna tisti na Jupitrovi luni Evropa.

Prvi geolog misije, Jeff Moore, je ocenil, da je Pluton geološko vsaj tako kompleksen kot Mars. "Te na videz naključno posejane gore bi lahko bile ogromni bloki vodnega ledu, ki plavajo na gostejšem in mehkejšem nanosu zamrznjenega dušika ravnice Sputnik," je razlagal.
Kako ob puhli atmosferi nastanejo sipine
Tik poleg najstarejših področij, temnih in gosto posejanih s kraterji, so najmlajša, svetla in povsem brez sledov trkov. Tam so tudi pojavi, ki so videti kot sipine. Nekaj, česar astronomi niso pričakovali. "Najti sipine na Plutonu - če to res so - je noro. Zakaj? Ker je Plutonova atmosfera tako redka," je komentiral drugi član geološke ekipe, William B. McKinnon. Redka atmosfera z 10.000-krat manjšim pritiskom, kot je zemeljska, pomeni zelo šibek veter, ki ne bi smel tako rezati in pritiskati na površje, da bi ga celo poganjal naokoli do sipin.

"Ali je Pluton v preteklosti imel gostejšo atmosfero ali pa so na delu neki drugi procesi, o katerih ne vemo nič. Lahko se le praskamo po glavi," je dodal.

Novo o lunah
Novosti se nanašajo tudi na tri Plutonove lune - sicer še v neprocesirani obliki. Ekipa za NH-jem je objavila le surove posnetke, a tudi ti so precej boljši kot poprejšnji, in obenem zagrizla v vprašanje, zakaj ima Haron rdeč severni pol. Za zdaj kaže, da so "krive" molekule organskih spojin, ki jih je sevanje Sonca pregnetlo v minerale toline. Mrzle razmere Kuiperjevega pasu so namreč pravšnje zanje.
Niks in Hidra sta precej manjši, zato se za zdaj s posnetkov ne da veliko razbrati. Razen tega, da so si lune medsebojno očitno geološko zelo različne in morebiti različnih izvorov.

Nazaj je prišel tudi napovedovani pogled na Pluton v mesečini oziroma haronini, njegova nočna stran v svetlobi lune Haron ter njegove atmosfere ob bledikavi zori; in že pokazal, da ima še dodatne plasti.

Nove (surove) fotografije bo ekipa NH-ja objavljala vsak petek na posebni spletni strani. Barvne filtre Nasa doda pozneje in bodo dospeli tudi za tokrat objavljene fotografije. Celoten paket podatkov bo sicer na Zemlji predvidoma v drugi polovici leta 2016.

Na poti proti Kuiperjevemu objektu
Nova obzorja so zdaj od Plutona oddaljena 64 milijonov kilometrov, od Zemlje pa pet milijard; in že na poti k naslednji prelomni postaji, ki je še dodatno milijardo in pol kilometrov naprej. K enemu izmed temačnih, do zdaj še nikoli videnih objektov Kuiperjevega pasu, ki obkroža planetarni del Osončja. 2014 MU₆₉ je naslednja tarča, ki jo bo NH predvidoma dosegel na novega leta dan 2019. Že naslednji mesec bodo inženirji izvajali preusmeritvene manevre.
Plutovi vršaci in doline v somraku:

#PlutoFlyby Plutonian crepuscular rays .... pic.twitter.com/dtYKRXnTTu

— Ian Regan (@IanARegan) September 11, 2015