Cassini je bil pri spustu v prazen prostor 3.000 kilometrov nad oblaki Saturna, kjer je atmosferski tlak še tak kot na Zemlji, in 300 kilometrov oddaljen od notranjega obroča planeta.

"Nobeno naše plovilo še ni bilo tako blizu Saturna. Oprli smo se le na predvidevanja, zgrajena na podlagi raziskovanja drugih obročev, in naših zamisli, kaj bi tam lahko bilo," je dejal vodja programa Cassini pri ameriški vesoljski agenciji Nasa Earl Maize. Ob tem je izrazil navdušenje nad dejstvom, da je vse potekalo brez težav.
Med spustom med Zemljo in sondo ni bilo stika. Lahko bi šlo kaj narobe, kaj nepričakovanega, saj tega območja ni neposredno raziskal še nihče. Najbolj so se bali morebitnega drobirja, prahu in koščkov ledu, dovolj majhnih, da jih od daleč ni mogoče opaziti. A pri hitrosti 124.000 kilometrov na uro je tudi manj kot centimetrski kamenček lahko usoden. Za vsaj osnovno zaščito so sondo orientirali tako, da je naprej molela svojo 4-metrsko komunikacijsko anteno.

Sonda Cassini naj bi preučila ozračje okoli Saturnovih obročev in izmerila magnetno ter gravitacijsko polje na območju. V prihodnjih mesecih naj bi se v do zdaj neraziskan prostor med Saturnove obroče spustila še 21-krat, naslednjič že 2. maja.

To je zadnja naloga sonde v njeni 20-letni vesoljski odiseji, na kateri je odkrila številne podrobnosti o planetu in njegovih lunah. Ker bo kmalu ostala brez zadostnih količin goriva, so jo inženirji poslali na pot samouničenja. Po napovedih bo Cassini 15. septembra razpadel v Saturnovi atmosferi. Z zadnjim obletom lune Titan je serija orbit dobila takšne značilnosti, da bo sonda naposled končala v Saturnu ne glede na to, ali bo še delovala ali ne. S tem bo preprečena kakršna koli kontaminacija sosednjih ledenih lun, kandidatov za življenju prijazno okolje.

Video 1: Razlika med starimi in novimi orbitami

Video 2: Animacija z vidika sonde

Video 3: Ponazoritev orbit z dodatnimi podatki

Video 5: Simulacija obleta za čelade za navidezno resničnost