Okoli rdečega planeta kroži ena sama evropska sonda Mars Express. Že dolgo: izstreljena je bila leta 2003 in k Marsu prispela dve leti pozneje, pri tem pa še odvrgla ponesrečeni pristajalnik Beagle 2 z glasbo ansambla Blur na krovu.

Zgolj za preverbo, ali je bil Beagle res pravilno odvržen, so Esini inženirji na 1,5 metra veliko škatlo privili "ceneno spletno kamero" z nizko porabo energije in nizko ločljivostjo, a s širokokotnim zajemom slike, kot ga nima nobena druga kakovostna in znanstvena naprava v tej regiji Osončja*.
Preostale kamere so namreč prilagojene čim natančnejšemu fotografiranju površja, zato ne morejo v en sam posnetek zajeti celotnega planeta - Mars Webcam lahko.

Pred leti so se na Esi odločili poiskati rabo za ta odvečen kos opreme. In so ga našli: kamera v slogu sodobnih naprav tipa GoPro jezdi na satelitu in snema pot okoli Marsa, s tem pa ponuja približen vpogled, kaj bi dejansko videl človek iz vesoljske ladje. Podatkov nazaj sicer ne pošilja povsem v živo, najprej zato, ker oddaljenost pripelje do skoraj 15-minutnega zamika; pa še zato, ker imajo prednost pri pošiljanju preostali, pravi znanstveni instrumenti.
Skupen zamik je navadno 75-minuten, so zapisali na Esi. Podobe s kamere torej redno in dokaj hitro prihajajo na Zemljo, kjer se samodejno naložijo na digitalne platforme, denimo Twitter in Flickr.

Videoposnetek obleta Marsa je na voljo v videu na dnu novice.

Ponovno srečanje s Hubblom
Stari vesoljski teleskop Hubble, ki se navadno ukvarja s postavljanjem galaktičnih rekordov, se je po dolgem času ponovno obrnil k Marsu in ta planet rdečih, mrzlih puščav zajel v nov portret. Izkoristil je priložnost, ki se ne ponudi pogosto. 22. maja sta bila Sonce in Mars na povsem nasprotnih straneh Zemlje, Zemlja pa od Marsa oddaljena 76 milijonov kilometrov. Z zornega kota Zemlje je takrat rdeči planet dobro osvetljen. Fotografija je desno v galeriji.

Ameriška vesoljska agencija Nasa ima več železa v ognju, kar tri satelite: Maven, Mars Odyssey in Mars Reconaissance Orbiter (MRO). Potrebuje jih tudi zato, ker številna vozilca na rdečih tleh ne morejo samostojno komunicirati z oddaljenim domačim planetom.
Ledena doba na Marsu
Seveda so sonde pripravne tudi za svojo osnovno misijo: znanstvena opazovanja. Ravno na podlagi radarskih posnetkov MRO-ja so znanstveniki našli dokaze o marsovski ledeni dobi, so sporočili z Nase.

Mars ima, tako kot Zemlja, zaledenela pola. Osnova je vodni led, ki je dokaj stabilen, in led iz ogljikovega dioksida, ki se precej hitreje širi in spet topi, skladno z Marsovimi letnimi časi.

Skozi stotisoče let gre Mars skozi večje spremembe v nagibu planeta in orbite okoli Sonca, kar povzroča tudi večje podnebne spremembe. Zemlja ima podobne, le manj ostre cikle, znani so kot Milankovićevi ciklusi.

Z eno veliko razliko: Marsova ledena doba nastopi, ko so temperature nekaj tisoč let toplejše. Razlog: vodni led na polih se takrat topi in zaradi zelo nizkega tlaka atmosfere upari. Vodna para nato potuje v smeri ekvatorja in se tam ponovno zaledeni, pri tem pa ustvarja ledenike in širše ledene ploskve.
Sledove takšne dejavnosti so našli s pomočjo MRO-ja. Mars naj bi zdaj še vedno "okreval" po ledeni dobi, ki naj bi se končala pred 380.000 leti.

_{*Izjema obstaja od lani, ko je k Marsu prispela indijska sonda Mangaljan.}

Video 1: Oblet Marsa skozi spletno kamero

Video 2: Simuliran oblet kaotičnega Marsovega terena s pomočjo podatkov drugega znanstvenega instrumenta Mars Expressa