1. Dva japonska vesoljska turista v orbito

Sorodna novica Japonski milijarder Maezava namerava na ISS-ju opraviti 100 nalog

V sredo ob 8.38 po našem času je bila s kozmodroma Bajkonur izstreljena raketa Sojuz-2.1a, na njej pa vesoljska ladja Sojuz MS-20, sporoča Roskozmos. Ta se je po šestih urah potovanja priklopila na modul Poisk Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Vkrcali so se Aleksander Misurkin (Roskozmos) ter Japonca Jusaku Maezava in Jozo Hirano. Maezava je plačal vozovnici za oba. Roskozmos tako po 12 letih premora nadaljuje vesoljski turizem. Trojica se je pridružila sedmim že prisotnim članom 66. odprave na MVP, posadka zdaj šteje 10 ljudi. Tako bo do odhoda turistov 19. decembra.

Video 1: Posnetek izstrelitve

Video 2: Posnetek priklopa

Video 3: Posnetek vkrcanja

Enciklopedije navajajo, da gre za prvi polet japonskih vesoljskih turistov. Obenem pa omenjajo, da je leta 1990 na takratno vesoljsko postajo Mir poletel novinar Tojohiro Akijama, polet je plačal njegov medij TBS. Akijama je iz vesolja poročal, izvajal je tudi znanstvene poskuse za različna podjetja. A njegov polet se ne uvršča med "uradne" turistične odprave, saj je bil opredeljen kot "kozmonavt raziskovalec". Prvi "pravi" vesoljski turist je Dennis Tito, navaja Encyclopedia Britannica.

Maezava je japonski milijarder, umetnik in navdušenec nad vesoljem. Že pred leti je zakupil prostor na prvem poletu SpaceX-ove vesoljske ladje Starship okoli Meseca. Glede na razvoj se ta ne bo zgodil pred letom 2023, Maezava pa je neučakan začel iskati druge možnosti in jih našel pri starem podjetju Space Adventures, ki je organizator turističnih vesoljskih poletov vse od preloma tisočletja (in je poskrbelo tudi za zgoraj omenjenega Tita). Maezava pravi, da bo na MVP-ju opravil sto nalog, med njimi igro badmintona. Hirano bo vse skupaj ovekovečil s kamero.

Še ena zanimivost s tokratnega poleta. Misurkin, sicer veteran vesoljskih poletov, je tokrat predstavnik ruske (državne) tiskovne agencije TASS. Opravljal bo tudi novinarsko delo.

Bližje dogovoru o menjavi vozovnic

Medtem se je zgodil napredek na področju rusko-ameriških vesoljskih odnosov. Strani sta dosegli načelni dogovor o menjavi kapacitet na vesoljskih ladjah, navaja Roskozmos. To pomeni, da bo Rus letel v ameriški vesoljski ladji, Američan pa v ruski brez medsebojnega plačevanja. Dogovor sicer še ni dokončen, dokumenti so v pripravi. Menjava vozovnic je dobra za obe strani. Zagotavlja prisotnost ljudi tako na ruskem kot zahodnem odseku MVP-ja, če je vesoljska ladja ene strani dalj časa prizemljena. Dobra je tudi z vidika odnosov in kulturne izmenjave, kar je pomembno vezivo v času vse bolj napetih tuzemskih odnosov. Le zadnji primer: predsednik ZDA Joe Biden je na začetku tedna govoril s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom in mu zagrozil z ostrimi ukrepi, če se bo ta vojaško lotil Ukrajine (več tukaj). Ti ukrepi bi se lahko nanašali tudi na področje vesolja.

Rusi so se sicer doslej letenja v Crew Dragonih otepali in kot razlog navajali premajhno preizkušenost vesoljske ladje.

Kateri Američan bo letel v Sojuzu, še ni znano. Prva bo v ameriškem plovilu predvidoma prihodnjo jesen letela edina aktivna ženska kozmonavtka Ana Kikina. Zagotovo se bo vkrcala v SpaceX-ovo plovilo Crew Dragon, saj drugega Američani še lep čas ne bodo imeli. Alternativa, Boeingov CST-100 Starliner, namreč zamuja. Poleti so testni polet brez posadke odpovedali zaradi napake na pogonu (poglavje 1). Prav zato je Nasa ta teden naročila še tri dodatne misije Crew Dragona. Po izteku pogodbe pa bo zelo verjetno odprla nov odprt razpis, na katerega se bodo lahko prijavljali tudi drugi ponudniki. Pričakovati je udeležbo družbe Sierra Space, ki že dolgo razvija raketoplan Dream Chaser, morda pa še kakšno novo konkurenco.

Roskozmos viša plače kozmonavtov

Še malo o ruskem vesoljeplovstvu: Roskozmos je letos plače aktivnih kozmonavtov povečal za 50 odstotkov, tistih, ki ne letijo, pa za 70 odstotkov, po ukazu Putina. S tem so želeli plače dvigniti na raven evropskih in ameriških kolegov. Kozmonavti bodo odslej deležni tudi ugodnejših posojil. Strokovni mediji sicer poročajo, da so inženirji in drugi zaposleni v ruski vesoljski industriji razmeroma nizko plačani.

Še ena notička: krepi se sodelovanje med Rusijo in Belorusijo na področju raziskovanja vesolja, med drugim naj bi na MVP pripeljali belorusko kozmonavtko.

2. Še Francozi hočejo po Muskovih stopinjah

Sorodna novica Macron napovedal 30 milijard evrov za zeleno prenovo gospodarstva

"Evropa bo prvič imela dostop do večkrat uporabne rakete. Povedano drugače, imeli bomo naš SpaceX, našega Falcona 9. Popravili bomo strateško napako, storjeno pred 10 leti," je ta teden po poročanju Reutersa izjavil francoski finančni minister Bruno Le Maire. Država si želi s tem povrniti konkurenčnost na področju poletov v vesolje, kar je del 30 milijard evrov težkega načrta "Francija 2030", ki ga je oktobra napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Za vesolje bo šlo milijarda in pol.

Le Maire je naznanil razvoj večkrat uporabne rakete Maïa. Izdelovali jo bodo v Vernonu v Franciji. Tehnične podrobnosti? O njih poroča medij ArsTechnica. Maïa bo z zmogljivostjo ene tone v nizkozemeljsko orbito lahka nosilna raketa. Gnal jo bo en sam motor Prometheus na metan in kisik, po specifikacijah primerljiv s SpaceX-ovim Merlinom. Prvi polet je predviden za leto 2026. Uporabili bodo staro izstrelitveno ploščad raket Diamant v Francoski Gvajani, ki bo po več kot 40 letih potrebna temeljite rekonstrukcije.

Ampak: zadeva je nekoliko nenavadna. Evropa namreč večkrat uporabno raketo že razvija, in to z istim motorjem. Evropska vesoljska agencija je že lani napovedala Themis, prototip večkrat uporabne prve stopnje s tremi motorji Prometheus. Prav prejšnji teden so postavili del talne infrastrukture za prve poskoke na Švedskem (poglavje 3) leta 2023. Prvi orbitalni polet naj bi sledil leta 2025 in na tej podlagi naj bi potem pripravili naslednjo generacijo raket Ariane, ki bo nadomestila Ariane 6 (in mimogrede, ta še niti poletela ni). In tudi Themis naj bi izstreljevali z nekdanje ploščadi Diamantov.

Francozi zdaj na lastno pest (sicer skozi izvedbo družbe ArianeGroup) pripravljajo razvojni projekt, precej podoben Themisu. Mogoča pojasnila so tri. Ali so nezadovoljni s hitrostjo evropskega odgovora na SpaceX; ali gre za notranje boje v Esi za denar.

Kaj pa tretja možnost? Esa deluje tako, da vplačani denar vrača v članice. Če recimo Slovenija vplača dva milijona evrov, bodo veliko večino tega denarja skozi projekte prejela slovenska podjetja. Načelo je zapisano kar v statutu Ese. A prihod SpaceX-a ga je načel, Falcon 9 je s precej nižjo ceno zamajal evropsko raketo Ariane 5. Da bi zmanjšala cenovni razkorak, je Evropa pripravila raketo Ariane 6. Ta naj bi bila za polovico cenejša, kar so dosegli predvsem na račun poenostavljanja proizvodnje. Pri tem je ugasnilo veliko delovnih mest v Franciji. Luknjo bi lahko zapolnili z novo Maïo, kar bo financirala Francija sama.

Svoje večkrat uporabne rakete zdaj razvijajo vse sile sveta, Američani, Rusi, Kitajci, Evropejci, pa množica zasebnih podjetij. Vprašanje je, ali ne gre za balon, ki bo prej ali slej počil.

A vsi našteti ravnajo, kot da SpaceX ne razvija Starshipa, sistema, kjer bo uporabna tudi druga stopnja. Če se bodo napovedi podjetja uresničile - to ni nujno - potem bodo projekti, ki so zdaj v razvoju, še pred splovitvijo že zastareli.

3. Ceres-1 drugič dosegel orbito

Eno od zasebnih podjetij s tovrstnimi ambicijami - po večkratni uporabnosti - je tudi kitajsko podjetje Galactic Energy.

Ta teden je drugič uspešno doseglo orbito, piše kitajska agencija Šinhua (Xinhua).

Raketa Ceres-1 je z izstrelitvenega središča Džjoučuen (Juiquan) na severozahodu države poletela v torek ob 5.12 po našem času. V načrtovano tirnico je uspešno dostavila pet majhnih satelitov.

Ceres-1 je 20 metrov visoka in 1,3 metra široka raketa. Ima tri stopnje na trdo gorivo in četrto na hidrazin. V nizkozemeljsko tirnico je sposobna ponesti do 350 kilogramov tovora.

Prvič je poletela novembra lani (poglavje 6).

Večkrat uporabna bo njihova naslednja raketa, Pallas-1. Več o njej tukaj.

Video: Kratek povzetek izstrelitve

4. Rakete družine Dolgi pohod so poletele že 400-krat

Še ena kitajska izstrelitev. Raketa Dolgi pohod-4B je prav tako z Džjoučjena poletela v petek ob 1.11 po našem času. Uspešno je dostavila satelite Šidžjen-6 05 (Shijian-6 05), namenjene "raziskovanju vesolja in preizkusu novih tehnologij", piše Šinhua.

Dolgi pohod-4B je tristopenjska, 47 metrov visoka in 3,35 metra široka raketa na trdo gorivo. Prva izstrelitev je bila leta 1999. Od 45 poletov je zatajila le enkrat. V nižjo Zemljino tirnico zmore ponesti 4,2 tone.

To je bil že 400. polet v raketni družini Dolgi pohod, nadaljuje Šinhua. Prvi polet sega v leto 1970, kadenca pa se hitro povečuje. Za prvih sto poletov so potrebovali 37 let, za zadnjih sto pa samo 33 mesecev, kar kaže tudi na hitro napredujoči kitajski vesoljski program. Dolgi pohodi zavzemajo kar 92-odstotni delež pri kitajskih izstrelitvah. Zadnja leta sicer vznikajo številna zasebna podjetja, zato bo delež sčasoma najbrž padel. Kitajska namerava vse Dolge pohode predelati za večkratno uporabnost do leta 2036.

V okviru te družine bo nastala tudi supertežka nosilna raketa Dolgi pohod-9, ki naj bi prekašala ameriški SLS in bo temelj kitajskega lunarnega programa.

Video: Kratek povzetek izstrelitve

5. Rocket Lab z novo uspešno izstrelitvijo

Tudi naslednje podjetje s totedensko izstrelitvijo je resen igralec na področju večkrat uporabnih raket.

S polotoka Mahia na Novi Zelandiji je v četrtek ob 1.02 po našem času poletela raketa Electron, sporoča podjetje Rocket Lab. V nizkozemeljsko tirnico je dostavila dva satelita BlackSky.

Rocket Lab je letos opravil šest izstrelitev, ena je spodletela zaradi napake na drugi stopnji (poglavje 2).

17 metrov visoka raketa Electron ima tri stopnje, prvi dve žene kerozin. Tretja je namenjena natančni oddaji tovora v orbito. V soncesinhrono tirnico lahko ponese do 300 kilogramov tovora in je namenjena pretežno satelitom, ki niso dovolj hitro našli mesta na večjih raketah.

Prejšnji teden je Rocket Lab razgrnil prenovljene načrte za njegovo naslednjo raketo, Neutron. V nižjo Zemljino tirnico bo zmogel osem ton s pristankom in 15 ton brez, ogrodje bo iz 3D tiskanih ogljikovih vlaken, druga stopnja bo zaprta v tovornem ščitu, ta bo pritrjen ter se bo odpiral in zapiral. Po pristanku naj bi v raketo samo natočili gorivo, vanjo pritrdili novo drugo stopnjo s tovorom in poslali v nebo že naslednji dan. Več o tem v poglavju 2.

6. Vpogled v magnetna polja skrajnih nebesnih teles

Začela se je nova misija na področju astrofizike. Nasa je v vesolje poslala teleskop IXPE, ki bo vesolje gledal v rentgenski svetlobi.

IXPE je bil izstreljen v sredo ob 19.00 po našem času s Cape Canaverala na raketi Falcon 9. Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji (doslej je letela petkrat), druga pa je naredila oster zavoj in dostavila tovor v ekvatorialno tirnico.

IXPE so sprva nameravali izstreliti na raketi Pegasus, ki jo prvi del poti nosi letalo in je precej manjša. Nato je SpaceX za podobno ceno ponudil Falcona 9 in s tem precej več prostora, zato so sondo povečali.

IXPE se specializira za merjenje polarizacije rentgenske svetlobe, torej smeri, v kateri nihajo fotoni. To nekaj pove o magnetnih poljih, v katerih so nastali. Gledal bo črne luknje in snov, ki "pada" vanje, supernove, oblake snovi okoli pulzarjev in druga telesa, kjer nastaja svetloba pri visokih energijah. Z merjenjem polarizacije bo dopolnjeval druge že obstoječe rentgenske teleskope, kot so Chandra (Nasa), XMM-Newton (Esa), Spektr-RG (Roskozmos) in HXMT (Kitajska).

Video 1: Nasin prenos

Video 2: SpaceX-ov prenos

Video 3: Nasin pojasnilnik

7. Širjenje konstelacije Galileo

Rusko-evropski vnos v totedenske izstrelitve. Iz evropskega izstrelitvenega središča Kourou v Francoski Gvajani je poletela ruska raketa Sojuz-2 v organizaciji družbe Arianespace. Uspešno je dostavila 27. in 28. satelit Galileo k obstoječim 26 (namenjeni so globalni satelitski navigaciji). Več tukaj in tukaj.

Sojuzi-2 iz Kourouja letijo že deset let, opravili so 26 misij, večino uspešno. Le na eni leta 2014 se je pojavila napaka, zaradi katere sta - prav tako satelita Galileo - končala v napačni tirnici.

Video: Posnetek izstrelitve

8. Visoko zanesljivi Atlas V tudi tokrat ni zatajil

Teden je bil res bogat z izstrelitvami. Kot zadnja pride na vrsto raketa Atlas V, visoko zanesljiva, a tudi draga in počasi odhajajoča v zgodovino. Iz vojaškega oporišča na Cape Canaveralu (Florida, ZDA) je nazadnje poletela v ponedeljek ob 23.19 po našem času, so sporočili iz družbe United Launch Alliance (ULA). Tovor je bil vojaške narave, poroča SpaceNews. Prvi je satelit STPSat 6, namenjen testiranju laserske (optične) satelitske komunikacije pri hitrosti 150 megabajtov na sekundo, zaznavanju jedrskih eksplozij in preučevanju Sončevega visokoenergijskega sevanja. Podrobnosti drugega satelita, LDPE 1, niso znane, neuradno pa naj bi v sebi nosil manjše kose tovora in jih po potrebi izpuščal.

Druga stopnja rakete je tovor dostavila neposredno v geostacionarno tirnico na višini 35.000 kilometrov, kar ni običajno, saj se satelite navadno pusti v prenosni geostacionarni tirnici, nato pot nadaljujejo s svojim pogonom (in trošijo gorivo). Zato je morala večkrat prižgati in ugasniti motor druge stopnje, raketni del misije pa je presegel sedem ur.

Atlas V je tokrat letel v sestavu 551 in je imel štiri stranske potisnike ter zgornjo stopnjo Centaur. Vseh 90 dozdajšnjih izstrelitev je bilo uspešnih. Glede na konfiguracijo v nižjo Zemljino tirnico zmore med 8 in 19 tonami tovora. Njegov konec je sicer na vidiku, saj ga ULA ne prodaja več, namesto tega ponuja novo (še načrtovano) raketo Vulcan, ki pa ima težave z razvojem motorjev.

Video: Posnetek izstrelitve

9. Webb gre na vrh rakete

Incident pri integraciji vesoljskega teleskopa James Webb z zgornjo stopnjo rakete Ariane 5 (poglavje 6), ki se je zgodil konec novembra, očitno ni pustil posledic. Arianespace in Nasa sta po krajšem pregledu sklenila, da je observatorij brez poškodb in da se integracija lahko nadaljuje. Tako so ga uspešno združili z zgornjo stopnjo, napolnili s pogonskimi sredstvi (tvit desno) in ga ta teden poslali v stavbo za dokončno montažo, kjer ga bodo v prihodnjih dneh integrirali s prvo stopnjo rakete, sporoča Esa. Zdaj je na dobri poti, da bo izstreljen 22. decembra.

O Webbu so se v podkastu Temna stran Lune pogovarjali z astrofizičarko Marušo Bradač. Priporočamo poslušanje.

Webb je naslednik vesoljskega teleskopa Hubble, vesolje bo gledal v infrardeči svetlobi in predvidoma ugledal prve galaksije sploh, sestavo ozračij oddaljenih planetov in vsebino zvezdnih porodnišnic.

10. Komet, ki ga bomo morda videli s prostimi očmi

Zemlji se približuje komet, ki bi lahko bil najsvetlejši leta: C/2021 A1 (Leonard), sporoča Roskozmos. Odkrit je bil januarja letos, ko je bil od Sonca oddaljen 750 milijonov kilometrov. Sodeč po izračunih bo notranjost Osončja obiskal le enkrat. Najbolj oddaljena točka njegove poti okoli Sonca je 3500 astronomskih enot (ae), pot od tam se začne pred 35.000 leti. Soncu se bo najbolj približal pri 0,62 ae oziroma blizu tirnice Venere, to bo predvidoma 3. januarja.

Zemlji se bo najbolj približal med 12. in 13. decembrom. Takrat bi lahko bil viden tudi s prostim očesom, in sicer v ozvezdju Kačenosca, navaja Roskozmos. Toda napovedi drugih strokovnih medijev niso tako optimistične, EarthSky denimo piše, da bo viden z daljnogledom. Za podrobnejše napovedi priporočamo, da spremljate slovenske strokovne medije, kot sta Spika ali Portal v vesolje. Sveže fotografije ponuja Observatorij Črni Vrh.

Če bo kdo izmed bralcev fotografiral Leonarda, je vabljen, da fotografije pošlje na e-poštni naslov aljosa.masten@rtvslo.si, in objavili jih bomo prihodnji teden.

Lani je veliko prahu dvignil - oziroma za seboj pustil - komet Neowise. Cenjeni bralci so na MMC poslali veliko posnetkov, ki so med drugim dostopni tukaj.

11. NA KRATKO:

12. FOTO: Najmasivnejša dvojna zvezda s planetom doslej

Astronomi so s pomočjo Evropskega južnega observatorija (ESO) pri 325 svetlobnih let oddaljeni dvojni zvezdi odkrili - in fotografirali - zunajosončni planet. Gre za binarno zvezdo HD 129116 s skupno maso več kot šest Sonc in starostjo okoli 18 milijonov let. "Doslej še nismo odkrili planeta pri zvezdi z maso več kot treh Sonc," je zapisal ESO. Večja zvezda v paru je trikrat bolj vroča od Sonca. Planet okoli njiju kroži na razdalji 100 ae in ima deset mas Jupitra, njegovo leto traja več tisoč zemeljskih let. Zgornjo fotografijo je posnel instrument SPHERE na ESO-jevem Zelo velikem teleskopu (VLT).

To tudi ni prva fotografija planeta, čeprav gre za odkritje. Raziskovalna skupina ga je namreč izbrskala še na 20 let starih fotografijah ESO-jevega 3,6-metrskega teleskopa, a ga takrat niso prepoznali.

Človeštvo je doslej odkrilo več tisoč zunajosončnih planetov, večino z že upokojenim teleskopom Kepler.

13. FOTO: Galaksija in prečka

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo galaksije NGC 7329, spiralne galaksije s prečko.

Hubble se vrača

Hubblu so sicer ta teden vključili še zadnje instrumente in znova normalno deluje. V t. i. varnem načinu je bil od 1. novembra zaradi računalniške napake. Izginjati so začela sporočila za sinhronizacijo sistemov. Inženirji so previdno iskali vzrok in počasi vključevali instrumente drugega za drugim. Vzroka še vedno niso našli, so pa vnesli programske spremembe, ki naj bi Hubbla zaščitile, če se napaka znova pojavi.

14. SKOK V ZGODOVINO: Banalna napaka

Na današnji dan pred dobrimi dvajsetimi leti se je začela ameriška misija na Mars, ki je bila pozneje pogubljena, razlog pa je bil banalen.

Izstrelitev sonde Mars Climate Orbiter se je zgodila 11. decembra 1998, in sicer na raketi Delta II 7425. Vse je šlo kot po maslu, dokler 640-kilogramska sonda ni dosegla Marsa in se poskušala utiriti v orbito. Ob pravem trenutku je prižgala motor, ki jo je upočasnil, in nato pričakovano utihnila zaradi poti okoli planeta. A ko bi se morala pojaviti na drugi strani - se ni, na veliko presenečenje vseh vpletenih.

Leto pozneje izdano poročilo je razkrilo vzrok: napačna uporaba merskih enot. Nasino programje je uporabljalo metrične (kilogram na sekundo), izdelovalec sonde - Lockheed Martin - pa angleške (funt na sekundo). Računalnik je zato napačno izračunal potrebno oddaljenost od planeta med prižigom zaviralnega motorja. Kaj točno se je zgodilo s sondo, ne vedo, najbrž pa je bila uničena zaradi čezmernega trenja z ozračjem na višini 57 kilometrov. To je bil tudi konec tedanjega Nasinega slogana "hitreje, bolje, ceneje", pod katerim so močno nižali proračune misij. MCO je skupaj z izstrelitvijo stal dobrih 300 milijonov takratnih dolarjev.

Video: Posnetek izstrelitve

NA VIDIKU:

Sobota (danes, 11. decembra) ob 15.30 - New Shepard

Videoprenos tukaj:

Ponedeljek, 13. december - Proton-M -Ekspres AMU3, Ekspres AMU7

Sobota, 18. december - Falcon 9 - Turksat 5B