Fuzija, energija prihodnosti", ki je prikazala, da so nove oblike pridobivanja električne energije že blizu.

Razstava Fuzija, energija prihodnosti predstavlja, kakšni so še alternativni načini proizvajanja električne energije. Če pri fisiji v jedrskih elektrarnah energijo proizvajajo s cepljenjem atomskih jeder, gre pri fuziji za zlivanje atomskih jeder na način, kot to poteka v središču sonca.

Pri zlitju lahkih jeder v težja se sprosti energija, ki je približno dvamilijonkrat večja od tiste, ki se sprosti pri kateri koli kemijski reakciji, in tudi štirikrat večja od tiste, ki se zgodi pri cepitvi urana.

Za ohranjanje visoke energije potrebni primerni reaktorji
Največja težava pri tem pa je, da morajo delci pri reakciji imeti dovolj energije, da premagajo medsebojni elektrostatski naboj, za kar je potrebna temperatura 100 milijonov stopinj Celzija. V središču Sonca je sicer temperatura 15 milijonov stopinj Celzija, a se postopek dogaja pri tako visokem tlaku, ki ga ne Zemlji ni mogoče ustvariti in ga zato kompenzirajo z višjo temperaturo. V takih pogojih se elektroni ločijo od jeder in snov se spremeni v plin električno nabitih delcev. Tako stanje snovi se imenuje plazma.

Da bi dosegli stanje, ko bi fuzijske reakcije potekale brez dodatnega zunanjega gretja, mora biti plazma čim dlje pri dovolj visoki temperaturi, pri čemer pa so potrebni dovolj veliki in primerno skonstruirani reaktorji, kar naj bi se po napovedih zgodilo čez 30 do 50 let.

V izgradnji raziskovalni reaktor ITER
Tomaž Gyergyek s Fakultete za elektrotehniko je na predstavitvi pojasnil, da ima taka energija veliko prednosti pred ostalimi, saj je njen izkoristek mnogo večji, pa tudi stranskih odpadkov skoraj ni. Trenutno je v izgradnji raziskovalni reaktor ITER, ki ga zaradi velikih stroškov skupaj gradijo EU, ZDA, Rusija, Kitajska, Japonska in Indija.

Pri tem je veliko časa potekala bitka med EU-jem in Japonsko, kje bo reaktor sploh stal, na koncu pa je po zaslugi evropskega komisarja za znanost Janeza Potočnika obveljala evropska lokacija. ITER bodo tako zgradili v Cadarachu na jugu Francije, njegov direktor pa bo Japonec. Reaktor naj bi zagnali leta 2018.

Potujoča razstava predstavlja fuzijo prek eksperimentov in modelov
Na razstavi sta opisana tudi zgradba in delovanje tega reaktorja, prav tako pa lahko obiskovalci prisostvujejo različnim eksperimentom. Ogledajo si lahko, kako magnetno polje vpliva na tok plazme, preizkusijo, kako jo pritegne dotik človeške roke, pred galerijo pa lahko na elektrarni na človeški pogon preverijo, koliko električne energije bi lahko proizvedli s kolesarjenjem. Ves čas razstave predvajajo dva kratka filma Ustvarjalci zvezd in Fuzija 2100, ki predstavlja, kako bo videti učenje o fuziji čez sto let.

Potujoča razstava, ki sta jo pripravili Evropska komisija in evropska organizacija za razvoj fuzije EFDA, v Sloveniji pa jo prirejata Slovenska fuzijska asociacija in Inštitut Jožef Stefan, je prepotovala že velik del Evrope. Nazadnje je bila postavljena v Parizu, iz Ljubljane pa se nato seli v Prago.

Tekst, foto in video: Blaž Kosovel
blaz.kosovel@rtvslo.si