Zdi se, da ti geni svoje nosilce ščitijo pred posledicami tako kajenja kot nezdrave prehrane in lahko celo za tri desetletja odložijo nastanek s starostjo povezanih bolezni, ki mučijo človeštvo, denimo raka in srčno-žilne bolezni.

Kot pojasnjujejo, gen, ki bi deloval kot "vrelec mladosti", ni en sam, temveč gre za "sveženj" genov oziroma njihovo točno določeno kombinacijo. Ta se, kot kaže, pojavlja zelo redko, saj le en človek od desettisočih doseže sto let.

"Ljudje, ki dočakajo visoko starost, nimajo manj genov, povezanih z boleznimi ali staranjem, temeč imajo druge gene, ki preprečijo, da bi se z boleznimi povezani geni 'vključili'. Dolgo življenje je v veliki meri gensko določeno in podedovano", pojasnjuje Eline Slagboom z univerze v Leidenu na Nizozemskem.