Okoli 250 milijonov svetlobnih let stran je mirno, tiho in v ničemer posebno območje vesolja. Vsaj tako so astronomi menili do zdaj, a so mnenje spremenili ob sveži najdbi na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa GALEX (Nasa).

Kot sporočajo z Nasinega JPL-ja, je do odkritja prišlo bolj po naključju, med preučevanjem zvezd v čisto običajnih eliptičnih galaksijah. Te so v nasprotju z našo spiralno Galaksijo, ki ima obliko koluta; kroglaste in se ne vrtijo. Mnogo jih je. Avtorja raziskave sta mislila, da osvetje UGC 1382 spada mednje.

Oblike iz teme
Toda na videz mali, stari in povsem običajni UGC 1382 je bil le vrh skrite ledene gore, sporočajo z Nase. Ko so območje začeli pregledovati še v drugih valovnih dolžinah svetlobe - za ultravijolični posnetek je poskrbel GALEX - se je iz "teme začela izrisovati prava pošast". "Ugledali smo prej nevidne spiralne rokave, ki jih ne bi smelo biti tam, saj jih eliptične galaksije pač nimajo," je izjavila Lea Hagen z Univerze v Pensilvaniji, vodja raziskave. Ta bo objavljena v znanstveni publikaciji The Astrophysical Journal.

Tako so običajna opazovanja preokrenili v drugo smer: kaj to osvetje sploh je in kako je nastalo.

Na sliko so začeli dodajati plast za plastjo novih opazovanj še v dodatnih valovnih dolžinah elektromagnetnega valovanja. Za vidno svetlobo je poskrbel SDSS, za infrardečo sta poskrbela WISE in 2MASS, radijske valove pa sta priskrbela VLA in Las Campanas. Skupaj so sestavili celovitejšo sliko te oddaljene strukture.
Sedemkrat večja od naše galaksije
Galaksij UGC 1382 se je izkazala za kar desetkrat večjo. Njen premer po novi oceni znaša 718.000 svetlobnih let, kar je obenem sedemkrat več od domače Galaksije. Je vrteča se galaksija v obliki koluta. Sestavljena je večinoma iz oblakov plina nizke gostote, zato v njih nove zvezde ne nastajajo.

Seznam nenavadnosti se nadaljuje. Meglenica UGC 1382 je dokaj osamljena, njena okolica je dokaj prazna, zato ji rečejo tudi izolirana kolutna galaksija. Po velikosti spada med tri največje tovrstne meglenice.

Krhki monstrum
Če ne bi bila osamljena, najbrž (v tej obliki) ne bi obstajala več. Njena struktura je krhka in če bi mimo priletela kakšna druga galaksija, bi se takoj začela razkrajati. "Ta redka frankenštajnovska galaksija je nastala in še obstaja zgolj zato, ker je v spokojni soseski vsemirja. Tam je direndaj, ki vlada v gosteje posejanih predelih, ne moti," je ponazoril soavtor raziskave Mark Seibert.

Znotraj mlajša, zunaj starejša
Našli so še eno nenavadno, celo edinstveno lastnost. Notranji predeli te meglenice so precej mlajši od zunanjih, pišejo na Nasi. To je precej drugače od preostalih galaksij, ki najprej oblikujejo svoja nedrja, ki posledično vsebujejo najstarejše zvezde; medtem ko se nove rojevajo v zunanjih rokavih.
Ne v primeru UGC 1382. "Središče je pravzaprav mlajše od spiralnega koluta. Stara je navzven, mlada navznoter. To je kot bi našli drevo, ki ima letnice okoli stržena mlajše od tistih pri lubju," je povedal Seibert. Edinstveni sestav je najbrž posledica lepljenja več galaktičnih struktur v eno, domnevajo avtorji raziskave.

Kako naj bi nastala
Z modeliranjem so sestavili možen scenarij nastanka. Najprej je bila skupina manjših galaksij, pretežno sestavljenih iz plina in temne snovi. V njihovi bližini je nekoliko pozneje nastala lečasta galaksija. To je vmesna stopnja med eliptično in spiralno galaksijo; nekakšen vrteči se kolut, a brez spiralnih rokavov. Najmanj tri milijarde let pozneje so manjše meglenice padle v orbito okoli lečaste in se polagoma razporedile na široki disk, kakršnega lahko vidimo zdaj.

Najbrž obstaja še precej več takšnih galaksij, toda treba jih bo najti, končujejo avtorji raziskave.

Upokojeni GALEX
Infrardeči teleskop GALEX je zdaj že v "pokoju", a kljub temu še kroži v Zemljini orbiti na višini skoraj 700 kilometrov. Izstreljen je bil leta 2003, 2012 pa je Nasa misijo ustavila zaradi prerazporeditve denarja na druge programe, za dobro leto ga je pod svoje okrilje vzel inštitut Caltech, nato so ga leto pozneje dokončno ugasnili.