Skupina ameriških znanstvenikov je preverila za 25 let podatkov satelitov, ki merijo višino morske gladine, iz njih izpeljala trende in ugotovila, da bi se globalna povprečna morska gladina lahko do konca stoletja dvignila za 65 centimetrov, kar bi prineslo težave obmorskim naselbinam, piše v sporočilu za javnost Univerze v Koloradu (oz. njenega centra CIRES).
Raziskava je objavljena v znanstveni publikaciji PNAS, ki jo izdaja Ameriška akademija znanosti.
Raziskovalna skupina je vzela podatke z instrumentov višinomerov, ki segajo vse do leta 1992. Priskrbele so jih satelitske misije TOPEX/Poseidon in Jason 1, 2 in 3. Iz njih je morala izločiti kratkoročne trende, kar ni popolnoma preprosto opravilo. Leto pred izstrelitvijo misije Topex/Poseidon je denimo prišlo do izbruha ognjenika Pinatubo, kar je globalno gladino znižalo, prav tako nanjo vplivajo pojavi, kot sta El Niño and La Niña.
Nadalje so pri povprečni gladini morali izločati pojave, kot sta plima in oseka, kar so storili s pomočjo merilcev vodne gladine na tleh.
Vplive so izločili s statističnimi orodji, ocenili tudi potencialne napake samih instrumentov in tako izolirali dolgoročen trend, zatrjujejo znanstveniki.
"Ocena je še konservativna"
Ugotovili so, da je dviganje enakomerno pospešeno, in sicer za dodatnega 0,08 milimetra na leto. Če bo šlo tako naprej, se bo globalna povprečna morska gladina na koncu stoletja dvigala za 10 milimetrov na leto.
"To pospeševanje, ki ga v glavnem poganja taljenje grenlandskega in antarktičnega ledu, bi lahko dvig gladine do leta 2100 - glede na dozdajšnje ocene - podvojilo s 30 na 65 centimetrov," je izjavil Steve Nerem s CIRES-a. In to je po njegovem mnenju še vedno zmerna napoved. Mnenja je, da bo glede na taljenje ledu v zadnjem času pospešek naraščal še hitreje.
Morja se sicer dvigajo iz dveh vzrokov. Prvi: snov, ki se segreva, se tudi širi, kar je v zadnjih 25 letih prineslo dodatnih 7 centimetrov. Drugi je že omenjeno taljenje ledu, ki v oceane prinaša dodatno materijo, zatrjuje raziskovalna skupina.
Ugotovitve študije se večinoma skladajo z drugimi, neodvisnimi metodami, tudi s poročilom skupine strokovnjakov ZN-ja za podnebje iz leta 2014, sporočajo s CIRES-a.
Je pa izide treba vzeti z ustrezno mero dvoma, saj gre za izračune možnih scenarijev, ki temeljijo na omejenih vhodnih podatkih, tovrstne študije pa so v preteklem desetletju dale različne izide (primeri 1, 2, 3). Dejansko stanje bo pokazal le čas.