Številni prodajalci avtomobilov so, predvsem pri mlajši generaciji kupcev, kot prednost izpostavljali tudi sistem, ki vozniku omogoča, da v avtomobilu z glasovnim ukazom vključi brisalce, naroči pico ali pa objavi sporočilo na Facebooku. To naj bi voznikom omogočilo varnejšo vožnjo, saj imajo tako roke ves čas na volanu, pogled pa usmerjen na cesto, poroča Associated Press.

Vendar pa nova študija Ameriške avtomobilske zveze (AAA) kaže, da ni tako. Uporaba naprav, ki omogočajo glasovno ukazovanje, je po ugotovitvah AAA-ja bolj nevarna kot govorjenje po telefonu ali klepetanje s sopotnikom ter poslušanje radia, saj od voznika zahteva več koncentracije.

Več koncentracije kot naloga zahteva, večja je verjetnost, da se bo voznikovo vidno polje zožilo. Tako se lahko zgodi, da se voznik ne zaveda, da je zapeljal na napačno stran ceste ali pa spregleda rdečo luč in druge udeležence v prometu.

"Ljudje ne vidijo tistega, kar bi med vožnjo morali. To se mi zdi najbolj grozno. Policijska poročila so polna izjav v smislu: 'Sem pogledal, ampak nisem videl.' To po nesreči rečejo vozniki. Včasih smo mislili, da lažejo, ampak zdaj vemo, da je pravzaprav res," je komentiral Peter Kissinger, predsednik fundacije AAA za varnost v prometu. Zato se pri AAA-ju trudijo, da bi omejili vgradnjo sistemov za glasovno upravljanje v avtomobilih.

Študijo so za AAA na 32 študentih izvedli na Univerzi v Utahu. Študenti so vozili simulator vožnje z avtomobilom, pri tem pa so jim dodelili različne naloge, med drugim so morali tudi glasovno sestaviti daljše sporočilo. Pri tem so jih v avtomobilih spremljale naprave, ki so zapisovale njihovo možgansko valovanje in reakcijski čas, ter spremljale, kam je usmerjen pogled voznikov.

Rezultati so pokazali, da preprosto glasovno ukazovanje, kot je na primer ukaz za vklop brisalcev, ni nevarno, je pa problematično pisanje sporočil. To od voznika zahteva več koncentracije kot govorjenje s sopotnikom v avtomobilu. David Strayer, profesor psihologije na Univerzi v Utahu, pravi, da mora biti komuniciranje z računalnikom precej natančnejše kot pa komuniciranje z drugo osebo: "Težko je povedati nekaj koherentnega, če pri tem nimamo nobenega odziva."

Nad tem pa niso navdušeni pri ameriški zvezi avtomobilskih proizvajalcev. "Skrbi nas, da bodo potrošniki prejeli napačno sporočilo, saj raziskava namiguje na to, da so naprave, ki jih upravljamo ročno, in naprave na glasovno upravljanje, enako nevarne," so sporočili. Študija AAA-ja se namreč osredotoča le na miselno sposobnost in koncentracijo, ne upošteva pa, da imajo vozniki pri uporabi sistemov, ki delujejo na glasovne ukaze, proste roke in lahko ves čas gledajo na cesto, pravijo.