Nova politika zasebnosti namreč nadomešča več kot 60 različnih politik o zasebnosti za različne Googlove storitve, kar je, priznavajo poznavalci, korak naprej na področju transparentnosti ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov.

Vendar pa nova politika pomeni tudi sporno povezovanje podatkov o uporabnikih iz različnih Googlovih storitev. To pomeni, da bodo povezali, denimo, podatke o uporabnikovih iskalnih poizvedbah prek Googla in podatke o njegovih hobijih prek podatkov, ki jih podaja v storitvi Google Plus. Vendar tovrstno povezovanje osebnih podatkov iz različnih storitev prinaša tudi sporen vpogled v osebne podatke, ki lahko veliko razkrijejo o zasebnem življenju uporabnika.

To bo Googlu omogočilo, da uporabnikom pri iskanjih posreduje rezultate, ki so prilagojeni njihovim interesom, hkrati pa tudi to, da zraven prikaže njihovim interesom primerne oglase. Tako lahko poveča klikanost oglasov, s tem pa posledično poveča prihodke.

"Googlove storitve dobre zato, ker o nas zbira veliko podatkov"
Jelena Burnik iz urada informacijske pooblaščenke je za Prvi dnevnik naše televizije pojasnila: "Googlove storitve so zelo uporabne, zelo dobre. Takšne so tudi zato, ker Google o nas zbere tako veliko podatkov. Ve, kakšne storitve nam ustrezajo, kako nam prilagoditi iskanje, ve, kakšni so naši interesi in tako prilagodi oglaševanje. Seveda pa tu trčimo ob drugo plat medalje, varstvo osebnih podatkov teh uporabnikov, ki jih zbira Google."

Zaradi tega so različne organizacije pred uvedbo nove politike pozivale uporabnike, naj zbrišejo svojo zgodovino iskanj prek Googla in njegovega videoportala YouTube, če želijo preprečiti tovrstno povezovanje podatkov.

Izbris zgodovine izbrisal le del podatkov
Pri tem Burnikova opozarja, da se je z zgodovino iskanj izbrisal le del podatkov, ki jih o uporabniku hrani Google: "To pomeni, da tisti uporabnik, ki ima na Googlu uporabniški račun, ne bo imel več shranjene zgodovine iskanja, povezane s tem računom. Morate pa vedeti, da Google shranjuje tudi podatke tistih, ki niso prijavljeni, pa vseeno uporabljajo njegov iskalnik - na podlagi IP-ja in kode, ki mu jo dodeli." Pri tem poznavalka še poudarja, da bo Google kljub temu določene podatke še vedno obdeloval.

Na splošno se ji tovrstna preventiva zdi dobra, je še dejala v pogovoru z voditeljico Vlasto Jeseničnik: "Če ne zaradi drugega, pa za primer, če uporabniku vdrejo v Gmail - ker potem ne bodo videli le njegove elektronske pošte, ampak tudi njegovo zgodovino iskanja, kar vsekakor je kar močen poseg v zasebnost."

Ni jasno, kako bo Google podatke zbiral, komu jih bo posredoval
Francoska nacionalna komisija za informatiko in svobodo (CNIL) je sicer v imenu evropskih varuhov zasebnosti Google pozvala, naj preloži uvedbo nove politike, saj obstajajo znaki, da ta ni v skladu z evropsko direktivo o zaščiti podatkov. Kar najbolj skrbi vse evropske varuhe (tudi slovenske), je to, da še vedno ni jasno, iz katerih storitev bo Google zbiral podatke, kako jih bo združeval, komu jih bo posredoval, skratka, kaj se bo z njimi dogajalo, še poudarja Burnikova.

V Googlu trdijo, da direktive ne kršijo in pozive k preložitvi uveljavitve nove politike zavračajo.