Led na Aljaski je kar 51 let hranil ostanke trupla enega od ponesrečencev letala iz leta 1948. Foto: EPA
Led na Aljaski je kar 51 let hranil ostanke trupla enega od ponesrečencev letala iz leta 1948. Foto: EPA

Znanstveniki s pomočjo DNK-analize, predvsem pa odvzema prstnih odtisov, še nikoli niso razvozlali identitete nekoga, katerega telesni deli so bili tako dolgo zamrznjeni, saj so nogo in roko, vse, kar je od ponesrečenca ostalo, našli pred devetimi leti.

Ena od tridesetih žrtev letalske nesreče, ki se je zgodila 12. marca 1948 med poletom iz Kitajske v New York, je bil 36-letni trgovec Francis Joseph Van Zandt. Za ta polet krožijo govorice, da naj bi prevažali zlato, katerega ostanki so večinoma izginili v ledu.

Ostanke trupla so našli leta 1999, prstne odtise pa so vzeli kmalu zatem, a je bilo nemogoče najti tistega, ki bi mu pripadali, saj so bili precej uničeni. Nato so se leta 2002 lotili odvzema DNK-ja, a je bila naloga še vedno zelo težka, saj ga niso imeli s kom primerjati.

Tudi ko so se lotili iskanja še živih svojcev žrtev, niso prišli daleč. Testirali so DNK 16 ljudi, a niti eden ni ustrezal. V tem času pa so tehniko odvzemanja prstnih odtisov tako izpopolnili z rehidracijskim načinom, da jim je uspelo odtise vzeti iz 60 let zamrznjene roke. Ko so odtise dobili, so jih primerjali s tistimi iz arhiva mariskega nacionalnega centra v Arlingtonu in končno razkrili njihovega 'lastnika'.