Do te ugotovitve so ameriški raziskovalci prišli po proučevanju mišjih možganov, katerih funkcijo so merili z drobnimi elektrodami. Izkazalo se je, da določena sestavina omenjenih celic, kemični receptor, kadar se aktivira, celici nekako "pove", kdaj naj zažene proces, ki obdrži določen spomin. Že posamezna celica tako lahko nekako obdrži potrebne informacije vsaj za eno minuto.

Znanstveniki se sicer že dolga leta ukvarjajo z vprašanjem, kateri del možganov je pristojen za kratkoročni spomin oziroma kako se ta oblikuje. Za to, da lahko delujemo, moramo namreč zelo hitro shraniti veliko podatkov, toda le malo jih bomo potrebovali "na dolgi rok".

Kot še dodajajo znanstveniki, bo razvozlanje skrivnosti kratkotrajnega spomina bistveno prispevalo tudi k razumevanju bolezni, kakršna je alzheimerjeva.

E. S.