"Izobčenec", kot si ga je zamislil umetnik pri ESO-ju. Foto: Eso
CFBDSIR2149-0403
Pravi posnetek teleskopa. Planet je pika na sredini fotografije. Foto: Eso

Planet, ki so mu prilepili oznako CFBDSIR2149-0403, je po oceni znanstvenikov, objavljeni v strokovni reviji Astronomy and Astrophysics, od štiri do sedemkrat masivnejši od Jupitra in ne kroži okoli zvezde, temveč prosto potuje po vesolju.
Po vesolju sicer potuje še precej več kandidatov za eksoplanete brez lastne zvezde, a za prav nobenega izmed njih znanstveniki niso mogli z gotovostjo potrditi, da gre res za planet - in ne za zvezdo.
Vsak izmed teh kandidatov je namreč lahko tudi rjava pritlikavka. To je zvezda, ki v procesu nastajanja, ni zbrala dovolj mase, da bi lahko v svojem središču začela jedrsko reakcijo oz. zlivanje jeder. Astronomi na zelo velikem teleskopu organizacije ESO (Južni evropski observatorij) ter na Teleskopu Kanada-Francija-Havaji so dvom po nekajletnem opazovanju odpravili.
Eksoplanete (planete zunaj našega Osončja) namreč navadno iščejo z opazovanjem sprememb v svetlobi določene zvezde. Če se spremembe dogajajo v določenem časovnem zaporedju, je to lahko pokazatelj obstoja okoli nje krožečega planeta.
Še težje kot obstoj je ugotavljati lastnosti planeta. Kot je za ESO pojasnil astronom Philippe Delorme: "Iskanje planetov v okolici njihovih zvezd je podobno preučevanju kresničke, ki sedi le centimeter od oddaljenega, zelo močnega avtomobilskega žarometa."
Ker pa je tokratni planet brez lastne zvezde, so lahko precej lažje ugotovili, da njegova temperatura na površini znaša 400 stopinj Celzija. Poleg tega znanstveniki domnevajo, da potuje skupaj z bližnjim tokom približno 30 mladih zvezd, kar jim je pomagalo določiti njegovo starost. Je zelo mlad planet, star od 50 do 120 milijonov let.
Ti podatki skupaj z njegovo velikostjo odpravijo možnost, da gre za rjavo pritlikavko, saj so te precej masivnejše. Hkrati potrjuje, da gre za prvi planet, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da prosto potuje po vesolju in ne kroži okoli lastne zvezde.
Kot poroča Independent, skupini astronomov sicer še ni uspelo ugotoviti, kako je ta planet sploh končal na tej poti. Ena izmed teorij pravi, da ga je še v obdobju njegovega nastajanja odneslo od bližnje zvezde. Če je res tako, to še utrdi sliko osamljenega, osirotelega svetá, ki tava po praznih prostranstvih vesolja, je za ESO sklenil Delorme.