V preteklosti so menili, da jok pomaga izločiti različne kemikalije iz telesa ali pa da se zaradi joka preprosto bolje počutimo, pa tudi, da je jok pri dojenčkih znak, da imajo zdravstvene težave.

Oren Hasson z univerze v Tel Avivu pa po drugi strani meni, da solze zameglijo človekov pogled in s tem omejijo nasilno vedenje. Solze tako kažejo na ranljivost, kar druge ljudi pritegne, da se približajo.

Hasson meni, da solze lahko gladijo in krepijo osebne odnose. Kot primer navaja, da s solzami napadalcu pokažeš, da si mu pokoren, in napadalec bi lahko izkazal določeno usmiljenje do žrtve. Ali pa bi s tem pridobil naklonjenost drugih.

Ob tem znanstvenik opozarja, da solze ne "delujejo" vedno in v vseh okoljih, na primer na delu, kjer bi čustva morala ostati skrita. Evolucijski psiholog David Buss z univerze v Teksasu je dejal, da Hassonova razlaga za jok ponuja najverjetnejšo hipotezo o razvoju funkcije solz in joka.