Titanoboa je bila tako največja prebivalka vročega, bujnega tropskega gozda, najverjetneje pa se je prehranjevala s sorodniki današnjih krokodilov, z velikimi ribami in želvami. Kača ni bila strupena in je najverjetneje živela podobno, kot danes živijo anakonde, ki se ovijejo okoli svojega plena. Foto: Reuters
Titanoboa je bila tako največja prebivalka vročega, bujnega tropskega gozda, najverjetneje pa se je prehranjevala s sorodniki današnjih krokodilov, z velikimi ribami in želvami. Kača ni bila strupena in je najverjetneje živela podobno, kot danes živijo anakonde, ki se ovijejo okoli svojega plena. Foto: Reuters
Velikost kače so znantveniki primerjali z velikostjo tiranozavra. Foto: EPA

Ime pomeni velikanska boa iz Cerrejona. Kača je bila dolga toliko kot tiranozaver, živela pa je v južnoameriškem deževnem gozdu po izumrtju dinozavrov. Dolga je bila več kot 14 metrov, tehtala je več kot 1.100 kilogramov, široka pa je bila vsaj en meter.

Kača se je prehranjevala s krokodili
Kača je živela pred 58 do 60 milijoni let. Takrat je živalsko kraljestvo še okrevalo po izumrtju dinozavrov in drugih živali pred 65 milijoni let, ko je na Zemljo treščil asteroid. Kača bi bila lahko največji kopenski vretenčar na Zemlji.

Kače so živele na območju, ki je enako kot današnji amazonski deževni gozd, le da je bilo takrat bistveno topleje. Raziskovalci so izračunali, da bo tako velika kača za svoje preživetje v ekvatorialni Južni Ameriki potrebovala povprečno letno temperaturo od 30 do 34 stopinj Celzija. Po zgradbi je podobna udavu, le nekajkrat večja. Znanstveniki so odkrili nekaj vretenc in reber 28 posameznih kač, a nobene lobanje ali zob.

Do danes je za največjo znano kačo veljal Gigantophis, ki je živel pred 39 milijoni let v Egiptu in je bil dolg okoli 11 metrov. Danes je največja kača mrežasti piton, ki lahko doseže 10 metrov.

Nov najbolj zgodnji dokaz za živalsko življenje
Kemične sledi, ki so ostale v 635 milijonov let starih skalah v Omanu, so poskrbele za najbolj zgodnji dokaz za živalsko življenje. Odkritje dokazuje tudi domnevo Charlesa Darwina, da so se preprosti organizmi skozi čas razvili v bolj zapletene. Odkritje kaže še, da so bile spužve prvi večcelični organizmi na Zemlji. S pomočjo kemijskih analiz so namreč znanstveniki odkrili modificirane oblike holesterola, ki jih ustvarjajo le spužve.

Sledovi dokazujejo, da so organizmi obstajali še pred hudo ledeno dobo, ki je Zemljo prizadela pred 630 milijoni let, kar je precej zanimivo, saj so mnogi znanstveniki verjeli, da je ledena doba pospešila razvoj bolj zapletenih oblik življenja.

Preproste oblike življenja so tako obstajale okoli 200 milijonov let, preden so se na Zemlji razvile rastline. Prva enocelična bakterija in preostale podobne oblike življenja so se prvič pojavile pred dvema in pol milijarde let. Najstarejši do zdaj najden fosil je bil star 580 milijonov let.

A. M.