Pogosto slišimo ugotovitve, da je povezanost raziskovalno-razvojnih ustanov in podjetij v naši državi še vedno premajhna, in to so izpostavljali tudi sodelujoči na posvetu o partnerstvu med akademsko sfero in gospodarstvom. Predvsem nam manjka sistem prenosa znanstvenih dosežkov v prakso, poudarja direktor Instituta Jožefa Stefana Jadran Lenarčič.

Pomembno je, od česa je odvisna kariera
Vprašljiva naj bi bila ureditev, da so raziskovalne institucije del javnega sektorja. "Državni uradniki ne morejo biti nosilci inovativnosti," meni Lenarčič in dodaja, da ne zaradi plač, ampak potrebe po večji prožnosti. Po drugi strani, pravi Lenarčič, pa je rezultat odvisen tudi od odnosa raziskovalca. "Pomembno je, od česa je odvisna kariera raziskovalca - če je le od publicistike, objav, je vprašanje, kako se bo potegoval še za raziskovalne projekte," je dejal.

Tudi v podjetjih je še zelo malo raziskovalnih skupin, saj se po njegovih besedah v času konjunkture ni vlagalo v razvoj. Bolj od sodelovanja z gospodarstvom, ko to naroči določen proizvod, je po Lenarčičevem mnenju pomembno sodelovanje v skupnih timih, kjer se rojevajo nova vprašanja in rešitve. "Če ima neko podjetje svoj izdelek, raziskovalec pa svoje ideje, se bosta težko srečala. Če delata skupaj, lahko prideta do skupnih idej in novih zamisli," je prepričan.

"Uspešni so tisti, ki so vlagali v razvoj"
Alenka Avberšek iz Gospodarske zbornice Slovenije pa je opozorila, da obstajajo uspešni izvozniki, ki so uspeh dosegli, ker so se pravočasno vključevali v razvojne projekte in povezali z znanostjo. Avberškova dodaja, da uspešnega sodelovanje znanosti in gospodarstva pogosto ne ovira toliko financiranje kot šumi v komunikaciji.

Motivacija mora biti na obeh straneh
Medtem pa rektor Univerze v Ljubljani Stanislav Pejovnik trdi, da mora biti za uspeh motivacija na obeh straneh. Pri tem pa ne gre samo za etično vprašanje, ampak tudi vprašanje denarja in organizacije. "Okolje, v katerem delujejo podjetja in raziskovalne institucije, ni najbolj naklonjeno visoki motiviranosti deležnikov v tem procesu." Odgovor za večji preboj v sodelovanju med univerzo in gospodarstvom vidi v organiziranju v večje skupne projekte z velikimi podjetji oz. z grozdenjem manjših podjetij, ki bi lahko v takšni povezavi izkoristila skupno znanje in opremo.

"Ubija nas logika profita"
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki vodi tudi visokošolsko ministrstvo, pa je bil kritičen predvsem do tega, da se v času konjunkture ni vlagalo v visoko šolstvo in raziskave, ampak se je denar z znižanjem davkov "vrnilo" podjetjem, ki pa teh sredstev niso namenila razvoju. Glede podpiranja raziskav Lukšič meni, da "nas, kot znanost, ubija logika profita", saj ni mogoče vedeti, kakšen bo rezultat določenega raziskovanja, kar zahtevajo nekateri razpisi. Po drugi strani pa se je izkazalo, da če država namenja več denarja v znanost in razvoj, to pomeni več rezultatov.