Vzorec svetlobe v očeh ni pri določenem objektu nikoli enak, pa ga vendarle lahko prepoznamo. Foto: Reuters
Vzorec svetlobe v očeh ni pri določenem objektu nikoli enak, pa ga vendarle lahko prepoznamo. Foto: Reuters

Kot je pojasnil James DiCarlo, profesor nevrologije na MIT-ju, je bilo eno od osrednjih vprašanj, kako možgani prepoznajo predmete, glede na to, da iste podobe nikoli ne zaznajo dvakrat. Pojasnil je, da ljudje nimajo težav pri prepoznavanju na primer psa, ne glede na to, ali ta teče, leži, maha z repom ali prosi za hrano.

Vzorec svetlobe v očeh ni pri določenem objektu nikoli enak, pa ga vendarle lahko prepoznamo. Znanstveniki zato menijo, da ljudje objekt prepoznajo z zbiranjem množice različnih podob istega objekta v zelo kratkem času.

Ugotovitvi so znanstveniki predstavili na podlagi poskusa z dvema opicama, ki so ju skušali ukaniti. Na del možganov, ki je namenjen prepoznavanju objektov, so pritrdili elektrone, potem pa sta opici dobili priboljšek, če sta gledali zaslon, ki je vseboval različne fotografije jadrnic. Ko sta pogledali stran, so eno od sličič jadrnice zamenjali za skodelico. Nekateri nevroni v opičjih možganih, ki so bili zadolženi za jadrnice, so se odzvali na skodelico.

DiCarlo je še dejal, da odkritje predstavlja možnost za razvoj vizualnih sistemov za učenje in bo pomagalo raziskovalcem pri razvijanju računalnikov s sistemom podobnim človeškemu vidu. Pojasnil je, da obstaja mnogo "nepomembnih" opravil, ki pa jih lahko izvajajo le ljudje, kot so na primer pregledovanje tekočega traku, iskanje eksplozivnih naprav ali pregledovanje rentgenskih slik.