Le 30 centimetrov široko vozilo, opremljeno s kamero, ki se ga upravlja daljinsko, so raziskovalci poimenovali po azteškem bogu dežja Tlaloqueju. Posnetki so razkrili, da ima rov, ki so ga takratni prebivalci namenoma zasuli že med letoma 200 in 250, izjemno dobro izklesan obokan strop, na nekaterih delih pa so vidni celo sledovi orodja, ki so ga uporabili pri izkopavanju, je dejal arheolog Sergio Gomez. Raziskovalci naj bi v rov stopili najpozneje na začetku decembra, ko bodo odstranjene vse ruševine, s katerimi so rov zasuli.

Kdo je vladal starodavnemu mestu?
Arheologi predvidevajo, da okoli 10 metrov dolg rov, ki leži pod templjem Quetzacoatl, vodi do grobnic nekdanjih vladarjev mesta. Dozdajšnja izkopavanja so razkrila, da so v rovu številni 'darovi' iz kamna, žada, školjk in gline, za katere arheologi domnevajo, da so jih vanj položili, preden so podzemno pot zaprli. Da gre za rov, ki vodi do grobnic, arheologi sklepajo tudi zato, ker so sondiranja razkrila, da se predora držita dve večji dvorani.

Odkritje je pomembno, ker socialna struktura Teotihuacana sto let po prvem odkritju ostaja skrivnost, saj do zdaj še niso odkrili nobenih slikovnih upodobitev vladarjev mesta ali njihovih grobnic.

Ob prihodu Aztekov mesto že zapuščeno
Mesto je sicer najbolj znano po piramidah, posvečenih Luni in Soncu, kompleks piramid, trgov in templjev pa je bil nekoč središče mesta z okoli 100 tisoč prebivalci in je bil v svojem času med najvplivnejšimi predhispanskimi mesti Severne Amerike.

Kaj se je zgodilo z mestom, ni znano, saj je bilo ob prihodu Aztekov že zapuščeno. Azteki so ga poimenovali Teotihuacan, kar naj bi pomenilo kraj, 'kjer možje postanejo bogovi'.

Roboti gredo, kamor arheolog ne more
Robote so za arheološke raziskave uporabili že v Egiptu, pri odkritju skritih vrat in dvorane v Veliki piramidi faraona Keopsa. Po navedbah mehiškega antropološkega inštituta pa so ga v Mehiki in najverjetneje tudi v obeh Amerikah tokrat uporabili prvič, je poročal AP.