Teleskop FAST (ang. Five hundred meter Aperture Spherical Telescope) s premerom 500 metrov so delno umestili v naravno kotanjo, delno pa vrezali v gorsko pobočje v jugozahodni kitajski provinci Guidžou.

V ta namen so z območja preselili skoraj 10.000 domačinov, ki so živeli v radiju pet kilometrov od vesoljske prisluškovalne naprave, da ne bi motili elektromagnetnega valovanja teleskopa. Kitajska vlada jim je za odškodnino namenila 1.600 evrov v subvencijah.

FAST je Kitajsko stal okoli 165 milijonov evrov, gradili so ga pet let, delovati pa naj bi začel že letos septembra. Poleg tega, da bo največji na svetu, bo tudi najobčutljivejši. Trenutno v obeh teh postavkah prednjači 300-metrski radijski teleskop v observatoriju Arecibo v Portoriku, ki ga je bilo mogoče videti tudi v bondiadi GoldenEye (Zlato oko).

Naslednji korak so zdaj odpravljanje napak in testiranja teleskopa, je za tiskovno agencijo Šinhua povedal Dženg Šjaonjan, namestnik vodje Nacionalnega astronomskega observatorija, ki spada pod kitajsko znanstveno akademijo, ki je teleskop zgradila.

"Projekt ima potencial za iskanje bolj nenavadnih objektov, da bi bolje razumeli izvor vesolja in okrepili globalni lov za zunajzemeljskim življenjem," je dejal Dženg.

Kitajski vesoljski program buri duhove
Razvoj kitajskega vesoljskega programa je za Peking prioriteta, saj si kitajski predsednik Ši Džinping želi, da bi se Kitajska uveljavila kot vesoljska sila in se s tem približala Rusiji in ZDA. Med drugim bi radi do leta 2036 poslali na Luno kitajskega astronavta in do leta 2020 zgradili stalno krožečo vesoljsko postajo, česar so se že lotili.

Kitajska vztraja, da je njen vesoljski program za miroljubne namene, a so ZDA zaradi ambicij Pekinga zaskrbljene. Ameriško obrambno ministrstvo je tako posebej izpostavilo okrepljene kitajske vesoljske zmogljivosti in sporočilo, da Peking nadaljuje dejavnosti, ki naj bi njenim političnim nasprotnikom v krizni situaciji preprečile uporabo sredstev v vesolju.