Zjutraj je bilo zamegljeno hišo na posnetku še mogoče videti, zdaj pa je del, kjer hiša stoji, popolnoma zastrt. Foto: MMC RTV SLO
Zjutraj je bilo zamegljeno hišo na posnetku še mogoče videti, zdaj pa je del, kjer hiša stoji, popolnoma zastrt. Foto: MMC RTV SLO
Veliki brat te gleda v Mariboru

Panoramska kamera na križišču Zrkovske ceste in Ceste k Dravi je snemala vhod v hišo ob cesti, je pred dnevi poročal Matej Korošec za TV Slovenija. Na pritožbo tamkajšnjih stanovalcev so nato na mestni občini hišo zameglili, a se je na posnetkih še vedno videlo, kdo se približuje vhodu, zaradi česar se je z zadevo začel ukvarjati tudi informacijski pooblaščenec. Zjutraj je bilo sicer zamegljeno hišo na posnetku še mogoče videti, zdaj pa je del, kjer hiša stoji popolnoma neviden.

Nataša Pirc Musar je za MMC razložila, da o konkretnem primeru ne more govoriti, saj so glede tega primera dobili uradno prijavo in inšpekcijski nadzor še vedno poteka, nam je pa na splošno razložila: "Panoramske kamere so načeloma sicer dopustne. Informacijski pooblaščenec se je že ukvarjal s takšnimi kamerami, ampak pod enim pogojem - kadar ljudje na teh posnetkih niso prepoznavni."

Če ni zamegljevanja, snemanje ni dopustno
"Če in ko gre za prepoznavo obrazov - zelo podoben sistem je Google Street View, ki ga mnogi vaši bralci verjetno poznajo, - takrat nastopijo pravila varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov," razlaga Nataša Pirc Musar in dodaja, da je snemanje, "če sistem ne omogoča zamegljevanja obrazov in vseh drugih podatkov, kot je registrska tablica, s katero se tudi lahko identificira posameznika, z vidika zakona nedopustno, saj ne ustreza standardom panoramskega posnetka".

Glede snemanja vhodov v stanovanjske hiše ali poslovne prostore Nataša Pirc Musar pravi, da "nihče nima pravice na ta način kontrolirati, kaj posamezniki počnemo, pa čeprav gre za čisto nedolžen projekt". V takšnih primerih mora informacijski pooblaščenec opraviti inšpekcijski nadzor in pogledati, kako in na kakšen je snemalna tehnika sploh zasnovana in kako se shranjujejo podatki, nam je še pojasnila informacijska pooblaščenka.

Videonadzor le, kadar je nujno
Nataša Pirc Musar opozarja, da je razlika med videonadzorom in panoramsko kamero: "Videonadzor lahko uvedemo samo takrat, kadar je to nujno potrebno za varovanje premoženja ali ljudi. Če temu pogoju ne zadostimo, smo že na polju panoramskih posnetkov, ki so dopustni." Zakon določa, da se posnetki videonadzora ne smejo prenašati na splet, poleg tega pa se posnetki, kadar gre za snemanje za potrebe varovanja premoženja ali ljudi, shranjujejo na posebnih strežnikih ali snemalnih napravah "in se vanje vpogleda le, kadar pride do nekega škodnega dogodka".

Če omogočamo prenos signala od kamere na kabelsko televizijo ali splet, s tem omogočimo dostop do posnetkov vsakomur in je nadzor nad njihovo uporabo nemogoč, še opozarja pooblaščenka.

100-odstotne zaščite tudi pri zamegljenih posnetkih ni
In če je posnetek zamegljen? "Problem je manjši, a iz izkušenj z že omenjenim Google Street Viewjem lahko povem, da tehnologija danes ne omogoča 100-odstotne zaščite, tako da se tudi velikanu Googlu dogaja, da sistem prepoznavanja obrazov ne deluje dobro in da se na mnogih posnetkih vidijo obrazi, ki jih sistem ni zamegljiv."

Pirc Musarjeva nam je na koncu še pojasnila, kakšne ukrepe lahko izrečejo: "Ukrepi? Prepoved uporabe snemalne naprave, prepoved prenosa signala na internet in tako dalje."

Veliki brat te gleda v Mariboru