Znanstveniki so namreč že pred časom postavili domnevo, da ohranjanje zapisa odpornosti v DNK-ju bakterij, te stane energije, zato se čez čas tega zapisa znebijo, poroča Science. Kmetovalci namreč redno hranijo vzrejne živali z antibiotiki, na katere so določene vrste bakterij že razvile odpornost.

Da bi preizkusili, ali hipoteza o »zavrženju« odpornostnih DNK-zapisov drži, se je Martin Chénier s kolegi s kanadske univerze McGill odločil preučiti bakterije na univerzitetni farmi, ki je leta 2007 prenehala uporabljati antibiotike.

Antibiotiki odšli, odpornost ostala
Na njihovo presenečenje so ugotovili, da so populacije bakterij v prebavnem traktu 10 prašičev ohranile od 70 do 100 odstotkov odpornosti. Ob tem Chénier ugotavlja, da se bakterije lahko z lahkoto znebijo veliko odpornostnih genov.
Te namreč hranijo na delih DNK-ja, imenovanih plazmidi, kar je energetsko potratno. Vendar so kljub skoraj triletni odsotnosti antibiotika klortetraciklina bakterije še vedno ohranile odpornost proti njemu.

Tempirana bomba?
Chénier domneva, da se je odpornost ohranila, saj so se ti geni povezali z drugimi, ki jih bakterija potrebuje za preživetje. Hkrati pa opozarja, da je praksa uporabe prašičjih iztrebkov za gnojilo časovna bomba in jo opisuje kot širjenje antibiotske odpornosti, naložene na tovornjake.

Bakterije namreč lahko delijo svojo odpornost z drugimi, za zdravje nevarnimi bakterijami na pridelkih in v vodnih ekosistemih. A povezava s prehransko verigo in vstopom bakterij v zdravstvene ustanove še ni v celoti pojasnjena, zato bodo potrebne nove raziskave.