Zaradi gostovanja komercialnih programov v multipleksu A, ki ga upravlja RTV SLO, se je s slovenskega trga umaknil norveški Norkring, ki je upravljal drugo, komercialno omrežje, t. i. multipleks B. Hkrati pa je obstoječi zakon neusklajen z evropskim pravnim redom, zaradi česar lahko Slovenijo doleti tožba iz Bruslja.

Predstavniki RTV SLO in Norkringa, ki so seji prisostvovali, se med razpravo niso oglasili, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turka pa je obžaloval, da zakona niso sprejeli že prej. Edino sprejeto dopolnilo k noveli zakona sledi pripombam zakonodajno-pravne službe v smislu tehnične izboljšave besedila in RTV SLO omogoča kandidaturo na vsakem morebitnem razpisu za nadaljnje multiplekse.

Družba Norkring je posredovala pisne pripombe, v katerih je izrazila prepričanje, da je dopolnilo posledica lobističnih pritiskov, ki nasprotujejo sprejetju novele. Dopolnilo je le nadaljevanje obstoječega stanja, po katerem se zmogljivosti javnega multipleksa izkoriščajo za komercialne namene, so zapisali.

Slovenija je v prehodu iz analognega na digitalno oddajanje za zdaj vzpostavila dva multipleksa in frekvence prvega, multipleksa A, brez razpisa dodelila RTV Sloveniji. Na razpisu za izgradnjo drugega je zmagal norveški Norkring, ki je za vzpostavitev uporabil lastna sredstva, a je omrežje ostalo skoraj prazno.

Družba je zato februarja sporočila, da se umika iz upravljanja multipleksa B, saj je omrežje in slovenski trg pred tem zapustila družba Prva TV švedskega lastnika, ki je imela v lasti še zadnji program, ki je gostoval v Norkringovem omrežju. Slovenski komercialni programi namreč gostujejo v multipleksu A, ki ga upravlja RTV SLO.