V študiji, ki so jo raziskovalci z univerzitetnega kolidža London (UCL) objavili v strokovni reviji Nature on Sunday, so predstavili tehniko preučevanja možganov, ki so jo razvili s pomočjo preučevanja delovanja možganov miši in ki strokovnjakom omogoča, da združijo informacije o delovanju nevronov s podrobnostmi o njihovih povezavah.

Ko bodo enkrat razvozlati zapleten sistem povezav med živčnimi končiči (nevroni) in razumeli, kako se informacije prek sinaps sploh "pretakajo", bodo morda ugotovili tudi, kaj gre narobe pri različnih boleznih možganov, kot so alzheimerjeva bolezen, shizofrenijo in kap. Tom Mrsic-Flogel, ki je vodil najnovejšo raziskavo na miših, je nad izsledki navdušen: "Počasi odkrivamo zapletenost možganov."

Še leta, preden bo "zemljevid" dejansko nastal
"Ko bomo enkrat razumeli funkcije in povezave med živčnimi celicami, ki povezujejo plasti možganov, bomo lahko izdelali tudi računalniško simulacijo tega, kako ta neverjeten organ deluje," napoveduje Mrsic-Flogel, ampak priznava, da bo verjetno trajalo še leta, preden bodo lahko podatke (ki so jim zdaj še neznanka) računalniško obdelali. Seveda, dodaja znanstvenik, bodo za obdelave podatkov potrebovali precej bolj zmogljive računalnike, kot jih poznamo danes.

Mrsic-Flogel ob tem pojasnjuje, da izdelava "zemljevida" možganov nikakor ni enostavna naloga - v možganih je namreč več kot 100 milijard živčnih celic (nevronov), vsaka pa je povezana z več tisoč drugimi nevroni, kar pomeni, da je vseh povezav oz. sinaps v možganih več kot 150 bilijonov. Tudi zato, pravi, moramo najprej razumeti, kakšne so funkcije posameznih nevronov, šele potem bomo lahko ugotovili, s katerimi drugimi živčnimi celicami se povezuje in zakaj.