V svoji analizi so strokovnjaki pregledali več kot pol milijona genetskih variacij in iskali tiste, povezane s staranjem. Po besedah Nilesha Samanija, profesorja kardiologije na univerzi v Leicesteru, obstajata dve različici staranja, kronološka in biološka. Kronološko staranje je staranje v tradicionalnem smislu, torej glede na leta. Biološko staranje je stanje celic glede na kronološko starost, gre namreč za ugotavljanje, ali so celice videti mlajše ali starejše od dejanske starosti.

Samani verjame, da bi nekatere bolezni, ki so povezane s starostjo, denimo srčne bolezni in rak, lahko povezali z biološko, ne pa kronološko starostjo.

Poleg tega po besedah še enega avtorja študije, Tima Spectorja z univerze King's College v Londonu, odkritja namigujejo na to, da so nekateri ljudje "programirani" tako, da se starajo hitreje kot drugi. K temu naj bi način življenja in določene navade, denimo kajenje, povečana telesna teža in pomanjkanje telesne aktivnosti, le še dodatno pripomogli.