V študiji je zapisano, da so se tržniki blagovnih znamk do zdaj osredotočali le na porabnike zunaj trgovine - da so jih pripeljali do nakupovalnega mesta, pri vhodnih vratih pa zapustili ter s s tem zanemarili pomemben trenutek pri sprejemanja nakupne odločitve. Foto: EPA
V študiji je zapisano, da so se tržniki blagovnih znamk do zdaj osredotočali le na porabnike zunaj trgovine - da so jih pripeljali do nakupovalnega mesta, pri vhodnih vratih pa zapustili ter s s tem zanemarili pomemben trenutek pri sprejemanja nakupne odločitve. Foto: EPA

Kar 73 odstotkov ljudi kupuje preko petih ali več kanalov, tako da jih je manj kot 30 odstotkov zvestih enemu trgovcu. Raziskava je pokazala še, da povprečnega porabnika na dan doseže okoli 3.000 trženjskih sporočil, v povprečnem supermarketu pa ga čaka več kot 45.000 izdelkov. Najpomembnejši trženjski medij je sicer trgovina sama, saj je kar 70 odstotkov vseh nakupnih odločitev sprejetih v njej, torej so te odločitve spontane, ne načrtovane.

Študija: Trženje mora sloneti na trženjskih stimulantih
Kot je še zapisano v študiji, mora trženje, usmerjeno na nakupovalce, temeljiti na specifičnih segmentih porabnikov in trženjskih stimulantih. Med te spadajo izdelki sami (velikost, oblika, barva, embalaža), njihova cena (promocijske cene, kuponi), kraj (zasnova trgovine, osvetljava, glasba, dišave) in promocija (brezplačni vzorci, prikazi).

Študija je nastala znotraj slovenske podružnice družbe Deloitte. Kot je razvidno iz prispevka, je usmerjena na nakupovalce: kako osvojiti um, srce in denarnico nakupovalca.