Znanstveniki menijo, da bi lahko metoda postala splošno uporabna čez približno pet let. Hitreje, ceneje in natančneje bo mogoče odkrivanje zgodnjih znakov raka na dojkah, gnitja zob ali osteoporoze. Z metodo, ki so jo poimenovali Ramanova spektroskopija, se merita globina in valovna dolžina razpršene svetlobe v molekulah, piše BBC.

Metodo že uporabljajo v kemični in farmacevtski industriji za merjenje lastnosti plamena. S preučevanjem gorjenja različnih goriv bi namreč lahko bistveno zmanjšali onesnaževanje zaradi izgorevanja.

Nova metoda bi nadomestila številne diagnostične postopke
Profesor kemije na univerzi v Michiganu Michael Morris metodo za preučevanje človeških kosti uporablja že nekaj let. Za zdaj je preučeval le trupla, a meni, da bi bila metoda uporabna tudi na živih ljudeh. "Nadomestili bi lahko veliko postopkov diagnosticiranja, ki so trenutno v uporabi. Največja prednost pa je, da je metoda neboleča, hitrejša od običajnih diagnostičnih metod in natančnejša."

Ko človek zboli ali bo zbolel, je sestava kemičnih snovi v njegovem tkivu precej drugačna kot v zdravem. Zato se Ramanova spektroskopija spremeni glede na tkivo, ki ga preučuje, je pojasnil Morris. "Metoda poda molekularni prstni odtis, sestavo tega, kar se preučuje." V času bolezni je namreč kemična sestava neobičajna.

Bolnik bi na pregledu na mizo položil svojo dlan, nato pa bi mu okoli zapestja namestili zapestnici podobno napravo, ki bi oddajala lasersko svetlobo.

Odvzem krvi bi postal v nekaterih primerih nepotreben
V nekaterih primerih bi nepotreben postal tudi odvzem krvi, saj bi za določanje ravni holesterola laser le usmerili na mesto, ki je bilo predvideno za odvzem krvi. Postopek lahko uporabljajo tudi namesto mamografije (ki ženskam dovaja majhne količine rentgenskih žarkov). Laser "preuči" tkivo tako, da bi se žarki različno razporedili v različnih delih tkiva, glede na spremembe v proteinskih molekulah, lipidih in jersnih kislinah v tkivu, na ta način pa bi lahko odkrili tumorje. V nekaterih zdravstvenih centrih metodo že uporabljajo za odkrivanje zgodnjih znakov raka na dojkah.

V kraljevi bolnišnici v Gloucestershiru analizirajo poapnelost tkiva v dojkah, ki bi lahko bila prvi znak raka. "Tako lahko označimo poapnenje in se določimo, ali gre za benigni ali maligni tumor," je pojasnil Nicolas Stone, vodja biofotonske raziskovalne enote v omenjeni bolnišnici. "Če je tumor maligen ali se zdi maligen, lahko ženska pride na biopsijo. Če pa je benigen, se ženski ni treba vračati." S tem samo v Veliki Britaniji okoli 80.000 bolnicam prihranijo dodatne preiskave.