Še več, znanstveniki kalifornijske univerze ugotavljajo, da bi lahko v prihodnosti lenobo celo "zdravili" na način spodbujanja gene, ki imajo v sebi zapisano težnjo po dejavnosti.

Selektivno razmnoževanje laboratorijskih miši je pokazalo, da so mladiči aktivnejših mišk tako kot mame aktivnejši, medtem ko so bili mladiči manj dejavnih mam bolj lenobni.

Ljudje v prihodnosti s tabletami do aktivnejšega življenja?
"Naše ugotovitve pa pomenijo veliko tudi za zagotovitev zdravja ljudi. Pri ljudeh, ki veljajo za manj dejavne, bi lahko z določenimi farmacevtskimi sredstvi spodbudili aktivnejše gene," o prihodnosti že razmišlja vodja raziskave Theodore Garland.

V raziskavo, ki jo je s svojimi sodelavci začel že leta 1993, je bilo vključenih 224 miši. Miši so razdelili v osem skupin, štiri dejavnejše (aktivnost so merili s količino prostovoljnega teka mišk v kolesih v kletkah) in štiri nadzorne. Prav tako lahko po besedah profesorja Garlanda v skupine razdelimo tudi ljudi - od tistih, ki cele dneve presedijo na kavču, do tistih, ki so aktivni prav vsak dan. "S to raziskavo lahko zdaj vsaj malce razumemo, zakaj smo si ljudje tako različni, kar zadeva prostovoljno športno ali katero drugo udejstvovanje," je sklenil Garland za britanski Telegraph.