Na žalost se žarčili še ne bomo, vsaj ne letos oziroma prihodnje leto, vemo pa, da so na Marsu vidne sledi tekoče vode, da Pluton ni planet, da so znanstveniki uvrstili še zadnji človeški kromosom, na voljo so novi Windowsi in nova konzola Playstation 3. BiH je dobil piramide, ekologi pa vse bolj resno opozarjajo, da človek nima več prihodnosti na planetu. Pred vami je letni pregled dogajanj na področjih znanosti in tehnologije.

• Slovenija
• Vesolje
• Računalništvo
• Internet
• Znanost
• Zdravje
• Ekologija
• Nobelove nagrade

Slovenija
1. januarja so začeli slovenski mobilni operaterji zagotavljati prenosljivost številk, v maju pa je sledila tudi fiksna telefonija. Proti koncu maja je podjetje Engrotuš od Vege kupilo koncesijo za mobilno telefonijo, 1. avgusta pa se je mobilnim operaterjem pridružil še mercatorjev M mobil. Na razpis Apeka za opravljanje storitev 3. generacije mobilnih telekomunikacij UMTS so svoje ponudbe oddali Mobitel, T-2 in Simobil, Mobitel pa je začel nadgradnjo UMTS-a, ki naj bi omogočala megabitne povezave. Na ministrstvo za gospodarstvo je prispelo 222 vlog za postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom, izbranih pa je bilo 64 prijaviteljev. Na spletu pa so se pojavile celo lažne spletne strani, ki so simulirale Siolov portal.

Ministrstvo za šolstvo je med 23 izbralo 17 projektov razvoja, lokalizacije in razširjanja programske opreme, temelječe na odprti kodi. V Kamniku so stekle priprave za gradnjo mostu, ki bo narejen iz polimerov. V Ljubljani pa je potekal posvet na Institutu Jožefa Stefana, kjer so predstavili nove materiale za uporabo v tehniki.

Davčna uprava gradi informacijski sistem za odgovarjanje na vprašanja davčnih zavezancev, njegovo ime pa bo Vida. Gospodarska zbornica je objavila finaliste tekmovanja Netko za najboljšo spletno stran leta. Svoja vrata je tudi letos v Cankarjevemu domu odprl sejem Hevreka!. Na mednarodnem inovacijskem sejmu IENA 2006 so bili za svoje delo nagrajeni tudi slovenski inovatorji. V Novi Gorici pa je potekala konferenca o varovanju informacij Infosek 2006, s katero naj bi izboljšali informacijskovarnostno ozaveščenost v državi.

Univerza na Primorskem (UIP) in inštitut Ikarus sta predstavila raziskavo o vplivu daljšega prebivanja v breztežnostnem stanju na organizem. Klinični inštitut za radiologijo je dobil nov aparat za slikanje vsega telesa s pomočjo magnetnega polja. UIP je predstavil tudi univerzitetni inkubator, ki bo povezoval akademsko sfero in gospodarstvo ter spodbujal ustanavljanje podjetij. Raziskovalcem in podjetnikom iz Solkana pa je uspelo razviti instrument za opazovanje in proučevanje snovi znotraj atomov. Ekipa študentov ljubljanske univerze je zasedla prvo mesto na mednarodnem tekmovanju študentskih ekip iz sintezne biologije.

Raziskava je pokazala, da ima kar 99 odstotkov slovenskih podjetij, z deset ali več zaposlenimi in dostopom do spleta, svoje sisteme zaščitene proti računalniškim virusom. Statistični urad pa je objavil podatek, da so gospodinjstva, v katerih živijo mladi, bolje opremljena z informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Sicer smo Slovenci v starosni skupini od 16 do 24 let računalniško najspretnejši Evropejci.V Sloveniji najbolj razširjen iskalnik Najdi.si je ponudil brezplačno iskanje po zemljevidu države.

Vesolje
Eno večjih presenečenj leta so znanstveniki pripravili z novo definicijo, po kateri Pluton ni več planet. To je povzročilo tudi vročo razpravo. Sicer pa je Kitajska v začetku leta začela gradnjo prvega satelita in izstrelišča, s katerega naj bi prihodnje leto začeli prvo kitajsko misijo na Luno. V Utahu je pristala nasina kapsula Stardust z delčki kometa in vesoljskim prahom, proti Plutonu pa je bila izstreljena sonda Nova obzorja. Odkrit je bil tudi nov planet, podoben Zemlji.

Nasina sonda Deep Impact je našla dokaze, da imajo kometi na svoji površini led. Astronomi so raziskovali velikanski vihar na Saturnu, v katerem so nastajale do tisočkrat močnejše strele od tistih na Zemlji. Japonska je v orbito izstrelila satelit za opazovanje prometa in vremenskih razmer, Evropska unija pa je odločena, da bo v treh letih zgradila kopijo satelita Cryosat, ki se mu je je lani ponesrečila izstrelitev. Državam z vesoljskim programom se je pridružila tudi Venezuela, ki sodeluje s Kitajsko.

Nasina raziskovalna sonda Reconnaissance Orbiter se je uspešno utirila v eliptično orbito Marsa. Poslala je tudi prve fotografije površja planeta. Slednjega pa je pobliže predstavilo podjetje Google, ki je po uspešnici Google Earth izdalo še spletno aplikacijo Google Mars. Proti koncu leta je Nasa objavila nove posnetke Marsa, predvsem kraterja Victoria. Kmalu zatem pa je sporočila, da je njen robot Mars Global Surveyor izgubljen, sonda, ki kroži okrog Marsa, pa je poslala fotografije, ki naj bi kazale možnost obstoja tekoče vode na planetu.

Zunaj našega sončenga sistema sta bila odkrita planeta dvojčka, ki namesto okrog zvezde krožita eden okrog drugega.

V Franciji so izstrelili najmočnejšo evropsko raketo ariane 5 ECA, ki je v orbito ponesla dva španska telekomunikacijska satelita. 28. marca smo lahko opazovli četrti popolni sončni mrk, vendar pa je bil v Sloveniji viden le delni. V vesolje je z rusko raketo proti Mednarodni vesoljski postaji poletel prvi brazilski vesoljec.

Kitajci so izstrelili raketo, ki je ponesla satelit za pomoč pri napovedovanju vremenskih katastrof. Prihodnje leto pa naj bi Kitajska začela program raziskovanja Lune, v okviru katerega namerava v njeno orbito utiriti poseben satelit. Sledila naj bi tudi kitajska misija na Mars. Vremenska satelita so izstrelile tudi ZDA, z njima pa naj bi prenovile modele za napovedovanje vremena. Japonska pa se je pohvalila s superračunalnikom, ki naj bi bil sposoben napovedati vreme za naslednjih 30 let. Nasa je tudi napovedala, da bo po letu 2020 na Luni začela graditi vesoljsko postajo. V decembru je uspešno proti Mednarodni vesoljski postaji poletel tudi raketoplan Discovery, v katerem je bila tudi vesoljka s slovenskimi koreninami.

Britanska družba Avanti je napovedala, da bo leta 2008 v vesolje poslala satelit, s katerim bo podeželski Evropi omogočila širokopasovni dostop do spleta. Neki britanski znanstvenik pa je prepričan, da bi lahko na Luni iskali sledi Nezemljanov. Rusiji pa se je ponesrečila izstrelitev rakete, ki bi morala v orbito ponesti 18 satelitov, in je strmoglavila na zemljo. Sepembra sta vesoljcema na Mednarodno vesoljsko postajo namestila solarni modul. Konec meseca pa se je s postaje z rusko kapsulo vrnila tudi prva vesoljska turistka. V drugi polovici oktobra je iz vesoljskega izstrelišča Bajkonur v Kazahstanu poletela ruska raketa, ki je v orbito ponesla prvi evropski satelit MetOp-A. Nasa je uspešno izstrelila tudi raketo z dvema sondama, ki naj bi posneli prve tridimenzionalne posnetke Sonca in njegovih izbruhov. Prvo misijo s človeško posadko v vesolju je napovedala tudi Indija.

Ameriški avanturist Steve Fosset pa je postavil svetovni rekord v najdaljšem letu brez dodajanja goriva. Poslovnež Richard Branson pa je predstavil model plovila na raketni pogon, ki naj bi v prihodnosti služilo vesoljskim turistom Virgin Galactica.

Računalništvo
V tem letu se je nadaljevala tudi bitka Microsofta z EU-jem. Ameriški softverski gigant je v začetku leta privolil v zahteve Unije po objavi delov izvorne kode operacijskega sistema Windows. Vendar pa z objavo EU-ja ni zadovoljil, zato mu je ta naložil 280 milijonov evrov kazni. Sicer je ameriški gigant objavil prvi svoj protivirusni program, ki pa je povzročal tudi težave. Windowsi so tudi najbolj oblegan sistem s strani hekerjev. Letos je Microsoft ukinil podporo za operacijski sistem Windows 98, njegove uporabnike pa pozval, naj sistem nadgradijo.

Bill Gates je napovedal, da bo za učinkovit boj proti piratstvu na Kitajskem in v Indiji potrebnih še najmanj deset let. Sicer se je Microsoft bori z dejstvom, da je njegov operacijski sistem najbolj oblegan s strani virusov.

Podjetje Levi's, znano po izdelkih iz džinsa, je pokazalo nov model kavbojk, s posebnim žepom za Applov iPod, za Applove navdušence pa je pomembnejše dejstvo, da je podjetje začelo prodajati računalnike iMac z dvojedrnimi procesorji. S predstavitvijo naslednika G5 pa je Apple končal prehod na Intelove procesorje v svojih računalnikih.

Microsoft je že v začetku leta predstavil različice novega operacijskega sistema Windows Vista, ki pa je po številnih preložitvah v končni obliki na voljo od 30. novembra.

V maju je japonsko podjetje Sony predstavilo dve različici težko pričakovane konzole Playstation 3, ki je bila na policah trgovin v ZDA in na Japonskem na voljo 11. novembra. Že junija pa se je na spletu pojavila eforija prednaročil težko pričakovane konzole, za katero so septembra v Evropi napovedali daljšo zamudo. V ZDA pa je bila konzola na voljo 17. novembra, pred trgovinami pa so jo njeni največji privrženci čakali že 11 dni prej. Še pred izidom Playstationa 3 je Microsoft prodal šest milijonov konzol Xbox 360. Nintendova revolucionarna konzola Wii pa je ob svojem decembrskem izidu v Evropi pošla v hipu.

Med poslovneži peiljubljeni Blackberry, za katerega so se letos pojavili virusi, je v maju dobil tekmeca, saj je svoj model s podobnimi zmogljivostmi predstavila Nokia, ki predvideva, da bo do leta 2010 po svetu več kot štiri milijarde mobilnih naročnikov. Sledil je tudi Ericsson. Nato sta združitev moči na področju telekomunikacijske opreme in omrežne infrastrukture napovedala Nokia in Siemens. Svoje sodelovanje sta napovedala tudi Nokia in Yahoo. Blackberry pa je napovedal, da bo leta 2007 prodrl še na japonski trg. Japonsko podjetje NTT DoCoMo je predstavilo telefon, ki se, če se oddalji predaleč od lastnika, zaklene in prepreči zlorabo.

Internet
Google je na kitajskem zagnal posebno različico spletnega iskalnika, ki onemogoča objavljanje politično občutljivih tem. Kitajske oblasti pa so prepovedale predvajanje spletnih posnetkov, ki so sicer vse bolj priljubljeni med uporabniki spleta. Zaradi spletne razširjenosti blogov pa so kitajske oblasti napovedale omejitev, ki bo od blogerjev zahtevala, da se predstavljajo s svojimi pravimi polnimi imeni. Spletno cenzuro pa so izvršili tudi v Iranu, kjer so prepovedane strani, kot so Wikipedia, Imdb, BBC in YouTube.

Kitajska je sicer na spletu objavila brezplačeno stran, ki omogoča učenje kitajščine. Letos se je s spletno aplikacijo za učenje slovenščine predstavila tudi Slovenija.

V začetku februarja je v ZDA izbruhnil škandal, ker naj bi nekateri člani kongresa v spletni enciklopediji Wikipediji namerno prirejali podatke. Prav prek Wikipedie naj bi se po spletu širili tudi nekateri virusi.

Islamski hekerji, ogorčeni zaradi objav karikatur, ki uprizarjajo preroka Mohameda, so vdrli v več kot tisoč danskih spletnih strani. V boju proti skrajni islamski propagandi, ki se vse bolj širi po spletu, so vse bolj nemočne tudi ameriške oblasti.

Sicer je ameriško sodišče moškemu, ki naj bi z virusi okužil večje število računalnikov, dosodilo štiri milijone dolarjev kazni. Proti koncu leta pa je glasbena industrija vložila kar 8.000 tožb proti piratskim ponudnikom glasbe na spletu, s čimer želi izkoreniniti to dejavnost.

Odkritje leta so tudi spletni blogi, ki so se močno razširili in s tem ogrozili obstoj časopisov. Velik razcvet so blogi doživeli tudi na Kitajskem. Avgusta si je svoj spletni blog omislil celo iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad.

San Francisco bo prvo mesto s sistemom brezžičnega interneta. Napoved o postavitvi brezžičnega spleta pa je objavil tudi Manchester. Za postavitev sistem sta bila izbrana Google in Earthlink. Od 7. aprila je spletna domena .eu na voljo vsem prebivalcem držav Evropske unije. Že v nekaj dneh se je zanjo prijavilo več sto tisoč uporabnikov, avgusta je bila domena že tretja najbolj razširjena v EU-ju. Avgusta je splet praznoval svoj 15. rojstni dan, družba Netcraft pa je novembra sporočila, da je internet dobil že stomilijonto spletno stran s svojo domeno.

Google je tudi napovedal, da bo o omogočil dostop do časopisnih arhivov, med drugim tudi do arhivov New York Timesa in Guardiana. Najbolj pa je Google presenetil z nakupom spletne strani YouTube, za katero je odštel kar 1,65 milijarde dolarjev.

Znanost
Takoj v začetku leta je tudi revija Science preklicala članek južnokorejskega znanestvenika Hvang Vu Suka o izvornih celicah, nato pa je tudi sam Vu Suk priznal, da njegove raziskave niso bile veljavne. Izkazalo pa se je, da je Južnokorejec prvi uspešno kloniral psa Snuppyja. Vu Suku so kljub temu južnokorejske oblasti odvzele dovoljenje za raziskave. Proti koncu aprila je Snuppy praznoval prvi rojstni dan, v juniju pa je Južna Koreja začela sodni proces proti zavajajočemu znanstveniku.

V Bruslju je projekt Iter uradno doživel potrditev. Tako naj bi v prihodnosti države, ki sodelujejo pri projektu, na jugu Francije zgradile fuzijski reaktor.

Britanski raziskovalci so ugotovili, da se je oblika človeške lobanje v zadnjih 600 letih močno spremenila. Raziskava med Britanci pa je pokazala, da jih manj kot polovica verjame teoriji evolucije. Morda jih bodo prepričala zbrana dela Charlesa Darwina, ki so bila letos objavljena na spletu. Neka računalniška simulacija pa naj bi dokazala, da je prvim ljudem pri preživetju in ohranitvi vrste, ki so jo ogrožali plenilci, pomagalo skupinsko delovanje.

Ameriški arheologi so v Egiptu našli do zdaj svetu skrito faraonsko grobnico, najverjetneje staro več kot 3.000 let, v Grčiji pa so v rojstnem kraju Aleksandra Velikega odkrili grobnico iz obdobja grške antike. V Egiptu je bil s pomočjo satelitov odkirt ogromen meteoritski krater, s premerom kar 31 kilometrov. Odkriti so bili tudi najstarejši kosi nakita, stari med 90.000 in 100.000 let. Raziskovalci v Timbuktuju skušajo ohraniti na tisoče starih rokopisov, ki dokazujejo, da so Afričani pisali v obdobju evropske renesanse.

V Mehiki so arheologi pri kopanju v neki hrib naleteli na 1.500 let staro piramido. Odkritje domnevnih piramid pa je pretreslo tudi nam veliko bližnji BiH.

Odkritje nekih grobišč na Mauritiusu kaže, da je vrsta ptičev dodo izumrla zaradi naravne katastrofe še pred prihodom človeka. Opice naj bi na podoben način kot ljudje iz besed sestavljale povedi, krave pa naj bi mukale z narečnimi glasovi.

Zdravje
Znanstveniki so uspeli uvrstiti še zadnji kromosom človeškega genoma in tako zapisali zadnje poglavje t. i. Knjige življenja. Ameriškim raziskovalcem pa je uspel tridimenzionalen ogleda beljakovinske konice na površini molekule virusa HIV.

Kitajci so drugi na svetu izvedli delno presaditev obraza. Kalifornijskim kirurgom se je posrečila operacija, s katero so ločili 10 mesecev stari sijamski dvojčici.

Neki Britanec, ki je negiben od pasu navzdol, lahko s pomočjo nevromotorja, vgrajenega v njegove možgane, opravlja preprosta opravila. Razvita je bila tudi računalniška analiza, s pomočjo katere bo omogočeno zgodnje odkrivanje poškodb celic, ki jih povzroči Alzheimerjeva bolezen. Letos je zaradi aidsa umrlo skoraj tri milijone ljudi, z virusom HIV pa je okuženih kar 40 milijonov.

Polovica ljudi iz nerazvitih azijskih držav, ki stori samomor, si pomaga s pesticidi. WHO že poziva k prepovedi nekaterih pesticidov. Američani, ki so storili samomor, pa naj bi bili v velikem številu pod vplivom alkohola in opiatov.

Ekologija
Satelitska študija je pokazala, da Antarktika vsako leto izgubi 152 kubičnih metrov ledene oddeje. Največ je izgubi na zahodu. Hitreje naj bi se topila tudi Grenlandija. Sicer je japonskim razsikovalcem uspelo na Antarktiki izvrtati tri kilometre globoko luknjo, ki jih je pripeljala do več kot milijon let starega ledu. Evropska raziskava pa je pokazala, da podnebne spremembe povzročajo vse bolj zgodnjo pomlad, ki vsako leto preseneti Evropejce. Letos je ozonska luknja nad Antarktiko največja do zdaj, hkrati pa tudi najnevarnejša. Organizacija za ohranitev okolja WWF pa nas je opozorila, da bi človek ob tej porabi do leta 2050 potreboval za dva planeta naravnih virov.

Da bi preprečili podobno tragedijo, kot so jo cunamiji povzročili leta 2004, so strokovnjaki razvili sistem za nadzor morskega dna. Vendar pa je ta julija zatajil, kar je povzročilo vsaj 500 žrtev. Pred veliko naravno katastrofo pa so opozorili zanstveniki, ki so ugotovili, da bi lahko do leta 2050 izginilo 40 odstotkov amazonskega pragozda.

Nobelovi nagrajenci s področij znanosti so ...
Nagrado za fiziko sta prejela Američana John Mather in George Smoot za nova odkritja o nastanku vesolja, za dosežek s področja kemije si je nagrado prislužil prav tako Američan Roger Kornberg za raziskave na področju DNK-ja. Edmund Phelps je dobil nagrado za področje ekonomije.