Za daljšo pričakovano življenjsko dobo Tapia Granados in Diez Roux ponujata tudi svoje razloge. Manj stresa, ki je posledica sprememb pogojev dela v času recesije in gospodarske rasti. Foto: MMC RTV SLO
Za daljšo pričakovano življenjsko dobo Tapia Granados in Diez Roux ponujata tudi svoje razloge. Manj stresa, ki je posledica sprememb pogojev dela v času recesije in gospodarske rasti. Foto: MMC RTV SLO
Delavec
V času recesije pa je manj dela, zaposleni lahko delajo mirneje in imajo na voljo več časa za spanje. Ker imajo manj denarja, je manj verjetno, da ga bodo porabili za razvade, kot sta alkohol in tobak. Foto: MMC RTV SLO/Ana Mušič

Taka odstopanja v zdravstvenem stanju ljudi pa so vidna tudi v času recesije, kot jo doživljamo zdaj. Raziskovalca Univerze v Michiganu Jose Tapia Granados in Ana Diez Roux sta na podlagi podatkov o smrtnosti med leti 1920 in 1940 ugotovila nepričakovano višjo starost ob smrti.

V času velike depresije je v ZDA pričakovana življenjska doba s 57,1 leta leta 1929 zrasla na 63,3 leta leta 1933. Višjo starost so dočakali moški in ženske vseh ras. Odkritje je v nasprotju z razmišljanjem večine ljudi, ki menijo, da so obdobja visoke brezposelnosti škodljiva za zdravje ljudi.

Smrtnost narašča v času gospodarske rasti
Podatki, ki sta jih preučevala, pa so med drugim pokazali, da se je splošno zdravje izboljšalo v štirih letih velike depresije in v času recesij med letoma 1921 in 1938, smrtnost pa je naraščala v času gospodarske rasti v letih 1932, 1926, 1929, 1936-37.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja so bili v določenih starostnih skupinah za dve tretjini smrti krivi bolezni srca in ožilja ter ledvic, rak, pljučnica in gripa, tuberkuloza, prometne nesreče in samomor. V času recesije se je zmanjšalo število smrti v vseh kategorijah, razen pri samomorih.

Za daljšo pričakovano življenjsko dobo Tapia Granados in Diez Roux ponujata tudi svoje razloge. Manj stresa, ki je posledica sprememb pogojev dela v času recesije v primerjavi z obdobjem gospodarske rasti. V času rasti so namreč podjetja zelo zaposlena ter od zaposlenih zahtevajo številne nadure in večjo obremenjenost, kar povzroča stres, to pa vodi k nezdravim navadam, kot so kajenje in pitje alkohola. Poleg tega ljudje manj spijo, kar povečuje možnosti za razvoj bolezni in prezgodnjo smrt. Zaposlujejo tudi mlade delavce brez izkušenj, kar povečuje možnosti za nastanek poškodb.

Pod večjim stresom tudi v času resesije tisti, ki jih skrbi izguba službe
V času recesije pa je manj dela, zaposleni lahko delajo mirneje in imajo na voljo več časa za spanje. Ker imajo manj denarja, je manj verjetno, da ga bodo porabili za razvade, kot sta alkohol in tobak.

Tudi v času zdajšnje recesije je zaznati podobne značilnosti kot v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Tapia Granados je ob tem opozoril, da čeprav se med recesijo podaljša pričakovana življenjska doba in splošno zdravstveno stanje ljudi, to ne velja nujno tudi za posameznike, še posebej za nezaposlene ali tiste, ki jih skrbi izguba službe, saj so ves čas izpostavljeni stresu.