Gre le za okamenel les, ki ga je v dar med turnejo dobre volje kratek čas po pristanku Appola 11 leta 1969 prejel nekdanji nizozemski predsednik vlade Willem Drees. Kamen je prejel kot osebno darilo od ameriškega veleposlanika J. Williama Middendorfa. Middendorfer je dejal, da je kamen prejel z ameriškega zunanjega ministrstva, a se podrobnosti ne spominja. Ko je premier Drees umrl, so kamen razstavili v amsterdamskem muzeju.

Nekoč ga je muzej zavaroval za 350.000 evrov. Ker muzej v glavnem razstavlja umetniška dela, je bil kamen le redko na ogled. Leta 2006 je bil razstavljen v okviru razstave o raziskovanju vesolja. Strokovnjaki so muzej obvestili, da kamen najverjetneje ni z Lune, zato so ga dali testirati. Tako se je izkazalo, da ne gre za pravi Lunin kamen. V Rijksmuseumu, ki je najverjetneje bolj znan po slikah znanih slikarjev kot je Rembrandt, pravijo, da bodo kos lesa obdržali.

Pripoveduje namreč zanimivo zgodbo, nekatera vprašanja pa kljub temu ostajajo neodgovorjena, je dejala Xandra van Gelder, predstavnica muzeja. Iz muzeja so poklicali tudi Naso, kjer so pojasnili, da bi Nizozemska prav lahko imela Lunin kamen, a ne iz misije leta 1969. V Nasi so namreč Lunine kamne po odpravi na Luno razdelili v več kot 100 državah, a so bili iz poznejših odprav na Luno, pojasnila za to, kako se je na Nizozemskem znašel tudi okameneli les, pa nimajo.