Čeprav se strojna oprema razvija postopno, pa vsake toliko časa pride do preskoka, ki ima z osnovno tehnologijo le malo podobnosti. In eden takih preskokov je tudi mogoča uporaba magnetoelektrikov pri snovanju računalniškega spomina in hranjenja podatkov, piše Extreme Tech.
Čeprav je na možnost obstoja magnetoelektrikov, materialov, ki imajo hkrati magnetne in električne lastnosti, že leta 1894 opozoril eden izmed pionirjev raziskovanja elektromagnetizma Pierre Curie, pa se je njihovo raziskovanje začelo šele v zadnjih nekaj letih.
Ker so v omenjenih materialih magnetne in električne lastnosti povezane, bi bilo npr. mogoče magnetne lastnosti nadzorovati z električnim signalom. Skupina fizikov v ameriškem Argonnovem nacionalnem laboratoriju je zato izvedla poskus, ki bi te lastnosti zajel in uporabil.
V poskusu so uporabili spojino evropijtitanovega oksida. V njej je titanov atom v nekakšni "kletki" evropija in kisika. "Kletko" so nato stiskali in jo stresli z električnim tokom. Ugotovili so, da se je magnetni red spojine spremenil, kar dokazuje povezanost električnih, v titanu, in magnetnih komponent v evropiju. Ta povezanost in relativna nezahtevnost nadzora omenjenih lastnosti pa odpira povsem nove možnosti uporabe.
Prihodnost v več številkah
Za malce lažjo predstavo: trenutno sta na trgu načeloma dostopni dve vrsti trdih diskov - SSD in HDD. Prvi za branje in pisanje podatkov uporablja električne signale brez premikajočih mehanskih komponent, kar mu omogoča hitro delovanje, a ima precej manjše zmožnosti shranjevanja podatkov. HDD diski pa lahko po drugi strani v svojem magnetnem zapisu shranijo precej več podatkov, a so počasnejši. Novi materiali pa bi lahko združili oba svetova.
Teoretično bi lahko znanstveniki s pomočjo magnetoelektrikov ustvarili tudi spomin, ki ne deluje le po principu ničel in enic, kar bi odprlo povsem novo logiko delovanja računalniškega spomina. Slaba novica pri vsem tem – še lep čas bomo morali zdržati z ničlami in enicami.