Makrofagi so vrsta imunskih celic, ki fagocitirajo – požrejo – in na ta način v tkivih odstranjujejo bakterije in mrtve celice. Pred kratkim so ugotovili, da imajo pomembno vlogo tudi pri regeneraciji okončin mehiških močeradov (Ambystoma mexicanum).
Da bi proučili vlogo makrofagov pri regeneraciji okončin pri repatih dvoživkah, so raziskovalci z Inštituta za regenerativno medicino v Avstraliji preverili, kako poteka regeneracija pri močeradih brez makrofagov. Opazili so, da po amputaciji okončine pride do nastanka brazgotine in ne do tvorbe nove noge. Če so ta z brazgotino zarasli štrcelj ponovno amputirali ter močeradom nadomestili makrofage, je močeradu zrasla nova noga. Močeradov imunski sistem predstavlja ključ za regeneracijo njegovih okončin, verjetno je, da je pomemben tudi pri regeneraciji hrbtenjače, možganov in srca.
Med vretenčarji je sposobnost regeneracije tkiv in organov najbolje razvita pri repatih dvoživkah, kamor spada tudi aksolotl, ki regenerira tkiva in različne organe (okončine, rep, škrge, srce, hrbtenjačo in čeljust) skozi vse življenje. Regeneracija okončin je najbolj preučena in poteka v treh korakih. V manj kot 12 urah po amputaciji pride do celjenja rane, nato se odrasle celice pod površjem rane dediferencirajo v matične celice, podobne embrionalnim, in nastane struktura, imenovana blastema (skupek dediferenciranih celic). V zadnji fazi se dediferencirane celice razvijejo v novo tkivo. Razvoj nove okončine po amputaciji poteka na zelo podoben način, kot se je okončina razvila v embrionalnem razvoju. Vklopijo se geni, ki tudi v embrionalnem razvoju usmerjajo razvoj okončin. Končen rezultat je popolnoma funkcionalna regeneracija katerega koli tkiva ali dela telesa. Obnovljeno tkivo nima brazgotine ter je skoraj popolnoma enako, kot je bilo pred poškodbo. Celoten proces traja nekoliko dlje pri starejših živalih.
Poleg zdravljenja hrbtenjače in možganskih poškodb znanstveniki verjamejo, da bo proučevanje celjenja pri močeradih privedlo do novih načinov zdravljenja pri boleznih, kot so bolezni srca in ledvic, ki so povezane z nastankom brazgotine. Možnost zdravljenja brez nastanka brazgotine bo tudi močno izboljšala pacientovo okrevanje po operaciji. S pomočjo novih tehnik funkcijske genomike in proteomike, ki nam bodo pomagale poiskati nove gene, ki so pomembni za te procese, se odpirajo nove možnosti spoznavanja skrivnosti regeneracije, novo znanje pa nam bo v prihodnosti pomagalo končno doseči najvišji cilj - regeneracijo pri sesalcih.
Za MMC dr. Mojca Jež, univ. dipl. biotehnologinja