Kaj za razvoj bolezni pomenijo hitre podnebne spremembe, kako lahko z genskimi manipulacijami (na primer komarja prenašalca malarije) uničimo nalezljive bolezni in kakšne so lahko posledice za ekosistem?

Lani je na letalu iz Dubaja v New York zavladala panika, kašljalo in bruhalo je kar sto ljudi. Po pristanku so jih zadržali v karanteni in jih pregledali na letalu, a na srečo jih je zares zbolelo le enajst. In to ne za kakšno eksotično boleznijo, ampak za gripo.

Venezuelske mušice v Sloveniji

Tadej Malovrh je imunolog in strokovnjak za biovarnost z Veterinarske fakultete. Pred leti je obiskal Venezuelo in v kovčku z rajske plaže prinesel mušice puripuri: “Nevede sem jih zapakiral, in ko sem v Sloveniji odprl kovček, so zletele na prosto. Moj primer dokazuje, da ne moremo povsem preprečiti prenosa insektov z drugih celin. Takšne žuželke bi lahko bile tudi okužene in bi lahko pri ljudeh povzročile bolezni, po drugi strani pa si lahko oddahnemo, ker vendarle niso prilagojene na naše podnebje in se ne morejo razmnoževati.”

Že če recimo iz Indonezije prinesete odmrle korale ali na domačem vrtu posadite semena manga iz Tajske, lahko v najslabši možnosti to pomeni, da ste domov prinesli tudi virusno, bakterijsko ali glivično okužbo, ki se lahko v našem okolju tudi razmnoži.

Bolezni pa ne prinašamo samo domov, ampak jih tudi odnašamo v druge kraje. Že britanski raziskovalec James Cook je s svojo posadko leta 1778 na Havaje prinesel gripo, tuberkulozo, sifilis … In z njimi smrt za številne domorodne prebivalce.

Spremembe okolja vplivajo na viruse

Na razvoj starih in novih bolezni lahko vplivajo tudi hitre podnebne spremembe.

"Poleg porabe energije in izpusta toplogrednih plinov sta za razvoj in širjenje bolezni odgovorna tudi naše nerazumno krčenje gozdov in graditev vse večjih in bolj poseljenih mest. Zamajali smo ravnovesje. Virusi, ki so krožili med živalmi, zdaj laže preskočijo na človeka. Virus se tako spremeni, da se je sposoben prenašati s človeka na človeka," pripoveduje Tadeja Kotar iz sekcije za tropsko in potovalno medicino.

Klimatologinja Mojca Dolinar razlaga, da podnebne spremembe niso edina težava: “Na širjenje novih bolezni vpliva tudi to, kako spreminjamo površje, pomembne so migracije, tudi drugih posrednih vplivov je veliko. Nič nenavadnega torej ni, da v Evropi in tudi v Sloveniji zaznavamo virusne bolezni, ki jih nekoč ni bilo. Takšen je na primer virus Zahodnega Nila.”

Spreminjajo genski zapis komarjev

Raziskovalci ponujajo tudi laboratorijske rešitve. Ob pomoči genskega inženirstva so raziskovalci na univerzi Imperial College London pod vodstvom mikrobiologa Andrewa Hammonda spremenili genski zapis malarijskega komarja: “Gre za revolucionarno tehnologijo, kakršne v preteklost še ni bilo i, in mislim, da vstopamo v novo dobo, kako se spopadati s takšnimi boleznimi. V tem hipu je še težko napovedati, kako bi nam lahko s to tehnologijo uspelo v naravnem okolju, saj so v laboratoriju idealne razmere. Veselim pa se poskusov v okolju, da dokažemo, ali je ta tehnologija dobra tako v naravnem okolju kot v laboratoriju. Naš cilj je, da bi populacijo komarjev, ki širijo malarijo, močno zmanjšali in tako razbili krog okužb. Izkoreninjenje le ene vrste pa ni pogoj za izkoreninjenje malarije."

Kaj se lahko zgodi, ko bodo te komarje izpustili v naravo? Koliko časa bi potrebovali, da bi se dokončno rešili malarije? “Vsiljeni gen se prenaša s parjenjem. Komarje bomo izpustili na različnih lokacijah. Na začetku si želimo zatreti bolezen v lokalnih okoljih, kar je lahko majhna regija v državi. Zaradi hitrosti, s katero se vsiljeni gen lahko prenaša in širi, lahko proces uničenja malarije v ciljanem območju traja dve ali tri leta.”

Bo čez 30 let gensko spreminjanje organizmov nekaj popolnoma vsakdanjega? Ali morda bolezni sploh ne bomo več zdravili, ampak jih bomo iztrebili, še preden bi lahko preskočile na človeka? Kako bo z epidemijami? Kaj bo prinesel morebitni razmah vesoljskega turizma?

AVDIO: Epizoda Frekvence X o boleznih prihodnosti: