Določena vrsta kanadskih metuljev se namreč pozimi preseli vse do Mehike, pri čimer jim edinstvena biološka ura pomaga, da za kompas uporabijo sonce. Isti "mehanizem" naj bi bil pri njih odgovoren tudi za uravnavanje prehranjevanja in spanja. Genetske raziskave za zdaj kažejo, da je za to odgovorna beljakovina, imenovana kriptohrom.

"Možgani metuljev so komaj večji od bucikine glavice, pa vendar imajo to izredno sposobnost, zato bi to res radi razumeli," je dejal nevrobiolog Steven Reppert z Univerze v Massachusetsu.

Isto beljakovino je najti tudi v genskem zapisu sesalcev, zato znanstveniki upajo, da bodo tako razvozlali še druge skrivnosti živih bitij. Biološka ura je nazadnje dobro znana tudi pri ljudeh, zato nekateri že optimistično napovedujejo, da bo tako mogoče pojasniti različne motnje od nespečnosti do depresije.