Tradicionalen primer celičnih tovarn so vinske kvasovke, ki sladkor v grozdju spremenijo v alkohol, so pojasnili na inštitutu (IJS). Vendar pa celične tovarne na podoben način omogočajo proizvodnjo še vrsto drugih uporabnih produktov.

"Proizvodnja biogoriv je tipičen primer celičnih tovarn. Bioetanol se trenutno proizvaja tako, da imamo kvasovko, ki porablja sladkorje iz rastlinskega škroba oziroma saharoze - se pravi koruze ali sladkornega trsa - in iz njih izdeluje bioetanol," je pojasnil raziskovalec Uroš Petrovič z IJS-ja.

Zgoraj opisano ni nič novega, a ekipa pod njegovim vodstvom je razvila nov pristop, ki omogoča izbiranje poljubnih lastnosti celične tovarne. Tako lahko izdelajo organizem, ki namesto koruze za proizvodnjo biogoriva uporablja celulozo, npr. ostanke s polj, slamo, koruzne storže ali celo lesno biomaso, ki je ena najbolj dostopnih surovin v Evropi. S tem bi se dramatično zmanjšala potreba po ogromnih obdelovalnih površinah, ki se jih sedaj namenja za proizvodnjo surovin za biogoriva.

"V osnovi imamo različne mikroorganizme, ki vsak zmore določen korak v proizvodnji oz. ima določeno lastnost. Mi pa v bistvu kombiniramo te lastnosti - poiščemo ustrezno kombinacijo genov v vsakem posameznem mikroorganizmu ter jih sestavimo znotraj enega organizma. Tako dobimo celično tovarno, ki je sposobna zelo učinkovite produkcije iz neobičajnih surovin," je razkril novo uporabno vrednost njihovega pristopa.

Prve tovarne šele okoli leta 2022
Prve primerke naprednih celičnih tovarn pričakujejo v roku enega ali dveh let, biorafinerije, ki bi končne produkte proizvajale v industrijskem obsegu in glede na potrebe trga, pa bi po njegovih ocenah lahko dobili v naslednjih sedmih do desetih letih.

"Proizvajati bo mogoče celoten nabor snovi, ki se trenutno proizvajajo s petrokemično industrijo, od bioetanola do biodizla in novih, še drugačnih biogoriv, pa vse do kompleksnih organskih spojin, kot je recimo zdravilo za malarijo artemizinin, ki se ga s kemijskimi metodami na preprost način ne da sintetizirati," pravi Petrovič.

Na gradnjo takšnih biorafinerij bo sicer vplivala še vrsta drugih dejavnikov, na primer cene fosilnih goriv, a načrti na evropski ravni so, da bi prve zagnali že v naslednjih desetih letih. Priložnosti se odpirajo tudi Sloveniji. "V Sloveniji je lesna biomasa dostopna, torej surovino imamo, imamo tudi znanje na področju biotehnologije, potem pa je stvar kemijske industrije ali drugih vlagateljev, da se odločijo za tovrstno proizvodnjo zanimivih substanc," je prepričan Petrovič.