Minister za železnice Liu Džidžun meni, da je odprtje železniške proge pomembna pridobitev, saj gre za eno najbolj dinamičnih območij. "Gre za prispevek k ekonomičnemu, kulturnemu in ekonomskemu razvoju," je še dejal Lu. Kitajske železnice na tej progi pričakujejo okoli 80 milijonov potnikov na leto.

V razvoju tehnologija, ki bo hitrost vlakov še povečala
Kitajska ima najdaljše omrežje hitrih železniških prog na svetu. Do leta 2012 jih namerava imeti 13.000 kilometrov, do leta 2020 pa 16.000. Prav tako velja za najnaprednejšo pri izdelavi hitrih vlakov. Vlak CRH380, izdelan na Kitajskem, je dosegel hitrost 400 kilometrov na uro, kar je svetovni rekord. Predstavniki kitajskih železnic pa so že sporočili, da razvijajo tehnologijo, ki bi hitrost povečala na 500 kilometrov na uro.

Eden največjih kitajskih projektov, njegovo odprtje načrtujejo leta 2012, je 1318 kilometrov dolga hitra proga med Pekingom in Šanghajem, ki bo stala 32,5 milijarde dolarjev. Vožnjo med vodilnima kitajskima mestoma bo prepolovila na pet ur. Hitre proge zdaj povezujejo številna kitajska mesta in razbremenjujejo prenatrpane vlake. Nadomeščanje počasnejših prog z dražjimi, a hitrimi pa je povzročilo pritožbe med potniki, ki predvsem na krajših prograh niso pripravljeni plačati dražjih vozovnic.

Kitajska v prihodnje tudi v sodelovanju z drugimi državami
Kitajska je po desetletjih uvažanja tehnologije z zahoda ponosna na lastno znanje, ki ga druge, zlasti razvite države, nimajo. Pojavljajo se dvomi, da bi se Kitajska lahko hvalila z dosežki na tem področju, saj "vsi vemo, da je veliko osnovne tehnologije evropske," pravi Michael Clausecker, generalni direktor Unife, združenja evropske železniške industrije. Chris Barkan, direktor programa železniške tehnologije na univerzi Illinois, pa meni, da je delo za razvijanje infrastrukture, železnic in konstrukcije tirov na Kitajskem zelo napredno. Kljub temu je kar nekaj držav, med drugimi tudi ZDA, Brazilija in Argentina, izrazilo željo po sodelovanju s kitajskimi konstruktorji.