Pred Edisonom je žarnico razvijalo več izumiteljev, med njimi Humphrey Davy in Joseph Swan, a je bil sloviti ameriški izumitelj prvi, ki je patentiral uporabno žarnico z ogleno nitko. Nova razsvetljava je popolnoma nadomestila vse druge načine, njena osnovna zgradba pa je vse do danes ostala enaka.

V evakuirani stekleni bučki je tanka kovinska nitka. Ko skoznjo teče električni tok, se segreva, zagori pa pri približno 2.500 stopinjah Celzija.

Izdelava 100-vatne žarnice ni draga, a ima slab izkoristek (kar 90 odstotkov električne energije se spremeni v toploto in samo 10 odstotkov v svetlobo) in kratko življenjsko dobo (okoli 1.000 ur). Številne žarnice imajo danes veliko daljšo življenjsko dobo (tudi do 20.000 ur). Podjetja, ki izdelujejo žarnice ne morejo hkrati povečati "življenjske dobe" žarnice in svetlobnega toka - z višanjem ene, se druga karakteristika žarnice zmanjšuje.