Vendar pa so znanstveniki šele na začetku poti. Ne vedo namreč, kakšne učinke naj bi ti mali delci imeli na druge. Nekatere raziskave namreč kažejo, da bi se nanodelci lahko v telesu obnašali drugače kot večji delci.

Ekipa, ki jo vodijo raziskovalci z univerze Duke v Severni Karolini, meni, da bi se pri preučevanju delovanja nanodelcev morali osredotočiti na njihove posebne lastnosti. Mark Weisner, profesor z omenjene univerze in direktor Centra za okolijske vplive nanotehnologije, je dejal, da izsledki kažejo, da obstaja za delce, ki imajo premer manjši od 30 nanometrov, največja verjetnost, da vsebujejo lastnosti, ki bi lahko ogrožale človeka.

Manjši nanodelci bolj strupeni?
Številni tovrstni delci so namreč podvrženi velikim spremembam v svoji kristalni strukturi, ki še stopnjuje posledice medsebojnega vpliva atomov na površju z okoljem. Nekateri nanodelci zelo hitro reagirajo z drugimi kemikalijami v okolju in bi lahko onemogočili določene aktivnosti v celicah.

Čeprav obstajajo poročila o tem, da naj bi bili manši nanodelci bolj strupeni, ostaja negovoto, ali to hitro reagiranje škoduje okolju ali človeku, je pojasnil Weiser. Natančnejša določitev lastnosti nanodelcev je pomembna, saj bi ekipe raziskovalcev rade čim prej ugotovile, ali nanodelci predstavljajo nevarnost.

Nanodelcev se je treba skrbno lotiti
Decembra lani je ameriški Nacionalni raziskovalni svet odkril velike luknje v vladnem načrtu za ugotavljanje nevarnosti nanodelcev in pozval k sprejetju učinkovitega nacionalnega načrta za odkrivanje in obvladovanje morebitnih nevarnosti.

Trenutno nanodelce vsebuje več kot 600 proizvodov. Večinoma gre za zdravstvene in kozmetične proizvode, znanstveniki pa bi radi iznašli tudi način za uporabo pri medicinskih terapijah, pri dodatkih k hrani in v elekotroniki.