Želva, ki je živela pred približno 220 milijoni let, je imela zobe, medtem ko so današnje želve brez zob, imajo le poroženele čeljusti. Najstarejše do zdaj najdene želve so sicer že imele obikovan trebušni del oklepa, medtem ko se je hrbtni šele razvijal.

Že to odkritje utegne odgovoriti na mnoga vprašanja v zvezi z razvojem plazilcev, sploh pa na to, zakaj se je pri želvah razvil oklep. Do zdaj namreč še niso odkrili želv, ki ne bi imele razvitega zgornjega dela oklepa. Deset milijonov let mlajša želva, najdena v Nemčiji, je oklep na hrbtu že imela in je precej bolj podobna današnjim želvam.

Našli vmesni člen
"Kar smo našli, je neposredni vmesni člen," je komentiral Li Čun, znanstvenik s kitajske akademije znanosti. Želve so sicer našli v pokrajini Gidžov v južnem delu države. Našli so tri fosile, dva sta dolga med 20 in 30 centimetri, eden pa 40 centimetrov.

Do zdaj najstarejša znana želva je živela v prvem geološkem obdobju mezozoika, triasu. Ta se je začel pred 248 milijoni let in končal pred 202 milijonoma let. Tako začetek kot konec tega obdobja so zaznamovala velika izumrtja. Sesalci so se prvič pojavili prav v tem obdobju.