Ta točka je pravzaprav zelo pomembna. Točka je Zemlja sama. Fotografirana je namreč bila s tako ogromne razdalje, da je vidna kot drobno zrnce na fotografiji. Zemlja je - in bo - le bleda, modra pika.

Kot je že dolgo tega dejal znameniti fizik Carl Sagan: "Vsa človeška zgodovina se je zgodila na tej mali točki, ki je naš edini dom." Vse, kar ljubimo, sovražimo, vsa slavna in neslavna človeška dejanja, ideologije, junaki in uničevalci civilizacij, vse, kar tukaj je. Vse v enem pikslu.
Če jo pogledamo z razdalje 1,5 milijarde kilometrov, kolikor Nasino sondo Cassini loči do Zemlje, se perspektiva nedvomno precej spremeni. Cassini, ki je trenutno v bližini plinskega velikana Saturna, je Zemljo fotografirala v petek v 15-minutnem intervalu (od 22.27 do 22.47), vendar na tej fotografiji Evrope ne bo ujete.

Fotografiranje tudi v soboto
Našo stran planeta je že ujela 112 milijonov kilometrov oddaljena sonda Messenger, katere poslanstvo je opazovanje vročega Merkurja. Messenger (angl. sel) jefotografiranje opravil večkrat. V petek, 19. julija, ste se lahko pred njegovo zaslonko postavili ob 13.49, 14.38 in 15.41 po našem času ter ob istih urah v soboto.
Nasa je povabila vse Zemljane, naj ob omenjenih urah (glede na celino) pogledajo v nebo in pomahajo mehanskemu fotografu. Ker je to seveda ameriška vesoljska agencija, je akcija naslovljena "Pomahaj Saturnu", od koder je ameriško stran posnel Cassini. Ta po Osončju potuje že od leta 1997, te dni pa je v Saturnovi orbiti čakal na popoln trenutek, da bo veliki planet in njegove obroče posnela v kar najboljši svetlobi. Pravi čas bo napočil v petek, ko je Saturnove obroče od zadaj osvetlilo Sonce. S tem bo omogočilo vidljivost tudi najmanjših delcev in vzorcev znotraj prašnatih obročev, je v sporočilu za javnost zapisala Nasa.
Cassini je Saturnov sistem nazadnje podrobno fotografiral leta 2006. Od takrat je minilo sedem zemeljskih let, a le en Saturnov letni čas. Saturnovo leto (čas, ki ga potrebuje za krog okoli Sonca) namreč traja skoraj 30 zemeljskih let. S primerjavo podatkov tako vidne, infrardeče kot ultravijolične svetlobe bodo znanstveniki izvedeli več o tamkajšnji snovi in silah, ki vladajo okoli plinskega velikana.

Ker je Saturn resnično ogromen (Zemljin premer znaša 12.800 kilometrov, Saturna skupaj z obroči pa skoraj 365 tisoč kilometrov), si bo morala sonda vzeti čas in ga posneti na mozaičen način, fotografijo za fotografijo, dokler ga ne ovekoveči v celoti. Posnetek so upravljavci načrtovali že dalj časa, nekje vmes pa ugotovili, da se bo točno takrat v kompozicijo prikradel tudi naš domači planet.

Beseda je odzvanjala med upravljavci sonde Messenger, ki so pod njenim navdihom znova preverili Messengerjovo pot. Ugotovili so, da bo na isti dan kot Cassini tudi Messenger v svojih že načrtovanih posnetkih v perspektivo ujel Zemljo. Messenger sicer s posnetki išče in preverja obstoj morebitnega Merkurjevega naravnega satelita, ki že dalj časa bega znanstvenike. Vsi planeti našega Osončja, pa naj bodo še tako majhni, namreč imajo svoje lune, le Venera in Merkur ne.

V nasprotju z dobo instant digitalne fotografije, ki navadno ponuja takojšnje, skoraj polaroidne rezultate, pa bo treba na posnetke robotskih fotografov iz Vesolja še kar počakati. Nasa sporoča, da bo za obdelavo posnetka Zemlje najbrž potrebnih nekaj dni, za posnetke celotnega Saturnovega sistema pa nekaj tednov.

Ko zemeljski fotograf srečnemu novoporočenemu paru zakliče 'sir' in vidi, da je beseda prinesla želeno krčenje obraznih mišic, lahko mile volje pritisne na sprožilec. Hitrost svetlobe omogoča, da bo trenutek nemudoma ovekovečen. Če bi imel pri roki izjemno zmogljiv fotoaparat in bi novoporočenca nameraval slikati s Saturna, bi ena sama fotografija vzela njegovo življenjsko kariero, pa še fotografsko kariero njegovega sina in vnuka povrhu. Na njegovo povelje 'sir' bi namreč zvok do Zemlje in nazaj (v teoriji, zvok namreč v vakuumu ne potuje) potoval 264 let.

Nasini strokovnjaki se z zvokom in sirom seveda ne bodo ubadali, so pa morali precej dela vložiti v čas potovanja svetlobe. Ta namreč med Zemljo in Saturnom glede na njun trenutni položaj potuje približno od ure do ure in pol. Ker pa je objektiv naložen na krov potujočega Cassinija, so morali vnaprej popolnoma natančno izračunati, kje bo v točno določenem trenutku sonda, da se bodo v fotografijo zarisali točno tisti delci svetlobe, ki so se ob točno določenem času odbili od Zemlje. Postopek je v svojem blogu opisal Scott Edgington iz Nase.

Posebej in znova je treba poudariti, da na fotografiji ne bo nikakršnih zemeljskih detajlov, da bo Zemlja vidna le kot drobno zrnce - torej daleč od tega, da bi kakršno koli mahanje in poziranje na naših trdnih tleh imelo vpliv na posnetek sam. Akcija Nase je v duhu promocije astronomije, popularizacije znanosti o Vesolju in najbrž tudi agencije same. Pa vendar nihče nikomur, nekoč v prihodnosti, ne bo mogel vzeti dejstva, da je bil "tam", ko je bila tista znamenita fotografija posneta. In če je komu v uteho, morda se je kak foton (delec svetlobe), ki je prepotoval vso razdaljo od Zemlje do sondinega objektiva, resnično odbil prav od njega.

Fotografije Zemlje, posnete iz zunanjega sončnega sistema, so resnično redke in zgodovinske. V vsem obdobju človeštva in njegovega raziskovanja vesolja sta bili posneti le dve.