Gre za plasti celuloze, ki odsevajo določeno valovno dolžino svetlobe, kot jo najdemo v peresih pava ali v metuljih, zaradi nje pa ima rastlina Pollia condensata zelo močno modro barvo.

Znanstveniki so poudarili, da vzorci sadežev te rastline še iz 19. stoletja niso izgubili svojega sijaja ali intenzivnosti. Fizičarka Silvia Vignolini z Univerze v Cambridgeu je dejala, da lahko pridobimo multifunkcionalne materiale s trajnostnim izkoriščanjem pogostega in poceni vira, kot je celuloza.

Barva, ki ne bledi
Vodja študije Beverly Glover je dodala, da je takšna barva 10-krat bolj intenzivna in sijajna od vseh barv, ki se ustvarijo s pigmentom. V nasprotju s pigmentom tako imenovana strukturna barva s časom ne zbledi, saj nanjo ne vpliva absorpcija svetlobe.

Silvia Vignolini je dejala, da bi lahko na celulozi bazirane jedilne nanostrukture nadomestile strupene barve in barvila v hrani. Dodatna prednost nove tehnike je v tem, da se lahko barve poljubno spreminjajo samo z dodajanjem novih plasti celuloze, s čimer se doseže odsev drugačnih valovnih dolžin.

Raziskovalec Peter Vukusić z Univerze v Exeterju je opravil podobno raziskavo strukture barve v krilih metuljev, kar je pri izdelavi ličil že izkoristilo znano francosko kozmetično podjetje. Vukusić je še dejal, da zaradi izobilja celuloze na svetu ponuja material veliko možnosti.

B. V.