Konkretnih statistik o zasvojenosti v slovenskem prostoru še nimamo. Skoraj polovica mladih v Sloveniji je že slišala za primere zasvojenosti s spletom, četrtina pa pozna tovrstne primere iz svojega okolja - izhaja iz raziskav Raba interneta v Sloveniji (2006), Mladi na net-u (2011) in EU kids online (2012). Ker je od raziskav minilo kar nekaj let, psihologinja Petra Belina ugotavlja, da so danes absolutni deleži, tudi zaradi večje ozaveščenosti, višji. Kako prepoznati odvisnost od spletnih iger, Facebooka, Twitterja, pa tudi nakupovanja online, smo vprašali Petro Belina iz centra Logout, kjer pomoč odvisnikom online ponujajo brezplačno, tudi po Skypu.

Se Slovenija glede odvisnosti od spletnih iger, družabnih omrežij ali nakupovanja kuponov po spletu razlikuje od drugih držav?
Po mojem mnenju se Slovenija glede vprašanja zasvojenosti s sodobnimi tehnologijami in spletom ne razlikuje od drugih držav po svetu. Vse metodološko ustrezne raziskave govorijo o do 10 odstotkih zasvojenih ali čezmernih uporabnikih. Glavno težavo raziskav z vidika primerjav gotovo predstavljajo neenotna diagnostična merila, saj zasvojenost s spletom v mednarodnem psihodiagnostičnem priročniku nedvoumno in enoznačno še ni opredeljena.

Katere oblike spletne zasvojenosti so pri nas najpogostejše in zakaj?
Najpogosteje se po naših izkušnjah pojavlja zasvojenost z računalniškimi in spletnimi igrami, sledijo online gemblanje in zasvojenost z družabnimi omrežji. V manjši meri pa tudi zasvojenost s pornografskimi vsebinami in online nakupovanjem. Razlog je v tem, da so nekatere dejavnosti in vsebine bolj adiktivne narave. To velja predvsem za igre MMORPG (Massively multiplayer online role-playing games), ki imajo dobro strukturo nagrajevanja in kaznovanja. V njih posameznik oblikuje in nadzoruje enega ali več likov, s katerimi se v fantazijskem svetu povezuje v klane. Da si v igri dober in to mesto vzdržuješ, moraš v to vložiti veliko časa.
Veliko ljudi uporablja družbena omrežja. Kdaj govorimo, da so zasvojeni?
Na spletnih omrežjih lahko uporabniki ves čas aktivno, še pogosteje pa pasivno, spremljajo statuse svojih prijateljev. Potreba, da nenehno nekaj objavljamo in preverjamo, je progresivna. Polovica vseh uporabnikov družabnih omrežij se v svoj profil poveže tudi sredi noči. Tovrstno početje lahko vpliva na naše siceršnje življenje in pomembno zniža kakovost odnosov. Ne glede na vsebino so za razvoj zasvojenosti pomembni dejavniki tveganja in osebnostna struktura posameznika. Čas ni najpomembnejši dejavnik, temveč vpletenost v online dejavnosti. Kadar internet, ne glede na vsebino, prevladuje v našem življenju, je vsekakor čas za spremembe.
Kako prepoznati zasvojenost?
Posameznik vedno več časa preživi online in obenem izgublja občutek za čas. Pojavijo se konflikti z bližnjimi, laganje, opuščanje druženja in hobijev, prehranjevanje pred računalnikom ali opuščanje obrokov, izrazito nihanje razpoloženja in spremembe spalnega vzorca. Sledi upad učinkovitosti pri delu ali šoli, socialna izolacija, zdravstvene težave ..., vendar tu smo že pri posledicah.
Kako se bojevati proti zasvojenosti?
Na splošno v centru priporočamo namensko, ciljno uporabo računalnika ali mobilne naprave in mesečno izvajanje digitalnega posta. Kadar so simptomi že močno izraženi in posameznik ne zmore nadzorovati svojega online vedenja (neuspeli poskusi), potrebuje strokovno pomoč. Pri nas se glede na intenzivnost izražene simptomatike odločamo med programom Logout & Restart in Digitalno dieto. Prvi je namenjem zasvojenim, ne glede na vsebino zasvojenosti, drugi pa predvsem tistim, ki so zaradi naprav preobremenjeni.
Katere značilnosti so tipične za zasvojence s tehnologijami?
V Logoutu ugotavljamo, da imajo igričarji nekatere skupne osebnostne značilnosti: so introvertirani, čustveno nestabilni, s šibko socialno mrežo in nizko samopodobo, ki je vezana na življenje zunaj tega. Poleg tega imajo močno izražen interes za domišljijski svet in pogosto nadpovprečne miselne sposobnosti. Vzorec je za zdaj še premajhen, da bi lahko govorili o tipičnem profilu, se pa lastnosti ujemajo z ugotovitvami drugih raziskav.

Kdo se najbolj pogosto obrača po pomoč na vaš center, od kod ideja, da ste ga ustanovili?
V svetovalnici Logout najpogosteje obravnavamo otroke in mladostnike, ki jih pripeljejo starši. Večina njih je prišla v svetovalnico zaradi čezmernega igranja računalniških iger MMORPG. Center smo ustanovili v letu 2011. Do ideje za ustanovitev organizacije, ki bi obravnavala to področje, sem prišla že med študijem psihologije. Ključen premik se je zgodil ob stiku z realnimi težavami mladih, s katerimi sem se srečevala ob delu v šolski svetovalni službi.