"Med bliščem in bedo bi označil počutje zdravnika v Sloveniji, ki ga zanimajo možgani in ki se z možgani ukvarja," je na Tednu možganov svoje občutje opisal Pirtošek. Med blišč uvršča novo nevrološko kliniko in nove laboratorije, ki so jih odprli pred nekaj leti, ter ogromno novih spoznanj, "s katerimi nas nevroznanost zasipava prek interneta in medicinskih revij".

"Bolezni možganov so pogosto zelo diskriminirane, in to ne le zaradi nepoučene javnosti. Stigma je tudi v politiki, ki pred temi boleznimi zapira oči. Danes sta zdravje in zdravstvo bolj kot kadar koli doslej lahek volilni plen raznoraznih strank in politikov," pa Pirtošek vidi, kot pravi, bedo realnosti, s katero se sooča kot nevrolog.

Po njegovih besedah v Sloveniji že drugo leto nismo več sposobni poskrbeti za ljudi s kronično nevrološko boleznijo, ki se občasno zelo poslabša. Gre za bolezni, kot so multipla skleroza, epilepsija, demenca in parkinsonizmi.

Ne egoisti, temveč empatični
Dotaknil se je tudi najnovejših nevroloških spoznanj. V času njegovega študija, je razložil, je prevladovala paradigma, da smo ljudje pravzaprav zelo egoistična, na gene usmerjena bitja. Lani pa je nevroznanost postregla s spoznanjem, ki krepi paradigmo, da smo ljudje v načelu oblikovani kot empatična bitja. Temu pritrjujejo tudi biokemiki s študijem hormonov.

"Če vidimo trpljenje sočloveka, se v naših možganih, v centru za fizično bolečino prav tako vzbudi aktivnost. Dobesedno čutimo fizično bolečino, ko gledamo trpljenje sočloveka. Ljudje nismo bitja, ki bi se želela pobiti, zato ker verjamemo v drugega boga, ali ker ne verjamemo v boga. Prirodna težnja v ljudeh je sodelovanje. Ko bodo politiki to doumeli, bodo tudi dejansko bližje ljudem in prirodnemu razvoju družbe," je poudaril Pirtošek.

Po njegovih besedah gre za konkretno, močno spoznanje, ki ga nevroznanost daje tudi politikom. In tiste, ki ne znajo prisluhniti nevroznanosti, bo zagotovo povozil čas, je prepričan.