Institut Jožefa Stefana je skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Inštitutom za matematiko in fiziko ter Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani gostil enega izmed Nobelovih nagrajencev za kemijo leta 1996 - britanskega kemika Harolda Krota.

Harold Kroto je na predavanju predstavil delo, ki je njemu, Robertu Curlu in Richardu Smalleyju leta 1996 prineslo Nobelovo nagrado za kemijo, piše Dnevnik. Nobelovi nagrajenci so namreč odkrili novo alotropsko modifikacijo ogljika, ki spominja na nogometno žogo, sestavljeno iz petkotnikov in šestkotnikov.

Odkritje so poimenovali fuleren, ima pa velike možnosti za uporabo v kemijski tehnologiji, medicini, omogoča pa tudi ustvarjanje superprevodnikov in novih materialov za prenos električnih in optičnih podatkov. Odkritje je bilo pomembno tudi za razumevanje samosestavljanja kompleksnih molekul.

Otroci so zmedeni, ko se soočijo z znanostjo
Kroto se na predavanju dotaknil različnih tem, med drugim ga skrbi, da se ljudje kljub znanstvenim odkritjem še vedno oklepajo dogmatičnih mnenj in da jih ne zanima odkrivanje in spoznavanje procesov, ki oblikujejo svet, v katerem živimo. Zato opozarja, da se težnja verjetja v kreacionizem ne povečuje zgolj v ZDA in da ga zato ne preseneča, da so otroci, ki jih vzgajajo v predznanstvenih dogmatičnih predstave sveta, zmedeni, ko se soočijo z znanostjo.

Ob tem dodaja, da je znanost razvila metode, s katerimi lahko preverja veljavnosti - čeprav skoraj nikoli povsem trdne gotovosti, ki bi jih morali uporabljati, da bi bolje ločevali dogmatična stališča od znanstvenih ugotovitev z resničnostno vrednostjo, piše časnik.

Kroto tudi meni, da je filozofija narave prav zato, ker je edini filozofski konstrukt z možnostjo postavljanja preverljivih resničnostnih sodb zelo pomemben element človeške družbe. Zaradi nje je znanost lahko mednarodna in omogoča, da se o vesolju pogovarjajo ljudje z različnimi kulturnimi dediščinami, ne da bi se zapletli v spore zaradi dogmatičnih kulturnih predstav.

Opozoril je še, da ključnih paradigmatskih sprememb v znanosti, ko s prebojem naredimo velike korake naprej, ni mogoče načrtovati, ker so po naravi plod nepričakovanega in so vedno presenečenje.

Kroto tudi ugledni član kraljeve družbe iz Londona
Harold Kroto je profesor kemije na državni univerzi na Floridi v ZDA. Kroto je leta 1996 kot eden izmed treh raziskovalcev prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je član ugledne kraljeve družbe iz Londona, predava pa tudi na Univerzi v Sussexu v Veliki Britaniji.

Raziskuje tako imenovane spektralne pasove medzvezdne snovi in je tudi ustanovitelj programa Geoset, katerega namen je s pomočjo neomejenih možnosti medmrežja izboljšati splošno raven znanstvenega poučevanja po svetu.