Japonska znanstvenika Isamu Akaši in Hiroši Amano ter Američan japonskega rodu Šuji Nakamura so postali Nobelovi nagrajenci za fiziko, saj so izumili nov energetsko učinkovit in do okolja prijazen vir svetlobe, modre diode. Te oddajajo modro svetlobo, njihovo sevanje pa je svetlejše od običajnih diod, hkrati pa so tudi energetsko varčnejše.

"Z izumom modrih diod smo dobili dlje trajajočo in bolj učinkovito alternativo do zdaj znanim virom svetlobe," je Švedska kraljeva akademija znanosti zapisala v obrazložitvi nagrade. "Vsaj ena četrtina svetovne porabe energije gre za osvetljevanje. S pomočjo modrih diod prispevamo k ohranitvi naravnih virov," so še dodali.

V obrazložitvi so še zapisali, da so bile modre svetleče diode izziv za več kot tri desetletja. Rdeče in zelene diode so bile na voljo že dlje časa, a je bilo brez modre svetlobe nemogoče ustvariti bele žarnice.

"Žarnice nosijo tudi obljubo o boljšem življenju"
"Izum modrih diod je star samo 20 let, a je že prispeval k svetlejšemu svetu na popolnoma nov način v dobro vseh nas," so v odboru zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da pomeni izum omenjene trojice "revolucijo". "Če so žarnice svetile v 20. stoletju, bodo 21. stoletje razsvetljevale LED-žarnice (...) LED-žarnice v sebi tudi nosijo obljubo o boljšem življenju za več kot 1,5 milijarde ljudi po svetu, ki nimajo dostopa do velikih električnih omrežij, saj za LED-žarnice zadostuje cenovno ugodna lokalna sočna energija," so še zapisali.

Akasaki dela na univerzi Meidžo na Japonskem, Amano pa je profesor na univerzi Nahoja. Nakamura, ki se je rodil na Japonskem, je ameriški državljan in dela na kalifornijski univerzi. Trojica bo prejela nagrado 880.000 evrov oz. osem milijonov švedskih kron, ki si jo bodo razdelili.

Teden Nobelovih nagrad
Nagrada za fiziko je druga letos podeljena Nobelova nagrada. V ponedeljek so Nobelovo nagrado za medicino prejeli ameriško-britanski znanstvenik John O'Keefe in Norvežana May-Britt Moser in Edvard Moser za svoje raziskovanje celic, ki določajo sistem pozicioniranja v možganih. V sredo bo znan nagrajenec za kemijo, v četrtek za književnost, v petek bo znano, kdo bo prejel nagrado za mir, v ponedeljek pa za ekonomijo. Slovesna podelitev nagrad bo 10. decembra v Oslu.