Betzig, Hell in Moerner so si prislužili Nobelovo nagrado za kemijo, ker je zaradi njihovih dosežkov optična mikroskopija omogočila vpogled v t. i. "nanosvet".

Tokratna Nobelova nagrada je sicer namenjena dvema ločenima dosežkoma na tem področju. Za prvega je zaslužen Hell, ki je leta 2000 razvil t. i. STED metodo mikroskopije. Pri njej sta uporabljena dva laserska žarka - eden spodbudi fluorescenčne molekule k žarenju, drugi pa izloči vso fluorescenčnost, razen tiste v nanometrskem volumnu. Proučevanje vzorca, nanometer za nanometrom pa priskrbi podobo z večjo ločljivostjo.

Betzig in Moerner sta medtem ločeno položila temelje za drugo metodo, mikroskopijo za posamezno molekulo. Metoda temelji na možnosti vklopa in izklopa fluorescenčnosti posameznih molekul. Znanstveniki si tako lahko isto območje ogledajo večkrat, pri čemer lahko vsakič zažari le nekaj molekul. Betzig je to metodo prvič uporabil leta 2006.

Znanstveniki sicer s pomočjo nanoskopije proučujejo poti posameznih molekul znotraj živih celic. Tako lahko opazujejo, kako molekule ustvarjajo sinapse med živčnimi celicami v možganih, lahko sledijo proteinom, ki so povezani s parkinsonovo, alzheimerjevo in huntingtonovo boleznijo kot tudi posameznim proteinom v oplojenih jajčecih.

Nagrajenci si bodo razdelili 870.000 evrov vredno nagrado, ki jo bodo podelili 10. decembra v Stockholmu.