1. Prva povsem zasebna odprava v orbito okoli Zemlje

Podoba je simbolična. Foto: SpaceX
Podoba je simbolična. Foto: SpaceX
Vabilo bralcem

Smo kakšno pomembno novico izpustili? Vabljeni, da jo omenite in po želji tudi opišete v komentarjih pod člankom. Najboljše opise lahko izpostavimo v članku samem. Odprti smo tudi za kakršne koli pripombe na aljosa.masten@rtvslo.si.

Foto: SpaceX/Inspiration4
Foto: SpaceX/Inspiration4

Poteka prva povsem zasebna odprava v orbito – Inspiration4. Štirje astronavti, ki niso člani nobene vesoljske agencije, pravkar krožijo okoli Zemlje v kapsuli Dragon podjetja SpaceX. Misijo v orbito so plačali zasebniki in zasebno podjetje jo izvaja. To se v zgodovini še ni zgodilo. Polet je znanilec nove dobe raziskovanja vesolja, kjer bo število zasebnih astronavtov preseglo število profesionalnih ali vojaških.

Odprava se je začela v četrtek ob 2.02 po našem času z izstrelitvijo rakete Falcon 9 z izstrelišča 39A na Cape Canaveralu (Florida, ZDA), od koder so letele tudi odprave Apollo in Space Shuttli.

Prva stopnja rakete je rutinsko pristala na robotski ladji sredi morja, druga stopnja pa je oddala tovor v orbito. Sprva so načrtovali višino tirnice 575 kilometrov, dosegli pa so 585 kilometrov, kar je najvišja točka, ki so jo človeški potniki dosegli v zadnjih 20 letih (leta 2008 so bili astronavti Space Shuttla med servisiranjem Hubbla na 578 kilometrih). Mednarodna vesoljska postaja je na dobrih 400 kilometrih.

Video 1: Izstrelitev

Video 2: Zvok nadzornega središča

Video 3: Javljanje iz vesolja

Video 4: Intervjuji s posadko pred izstrelitvijo

Štirje vesoljski turisti zdaj krožijo okoli Zemlje, opravljajo nekaj znanstvenih eksperimentov, predvsem pa uživajo v mikrotežnosti (če jih ne obhaja pretirana slabost), se razgledujejo po vesolju in Zemlji. Pri tem jim pride prav kupola iz pleksistekla, ki je nadomestila priklopni mehanizem. Zanimivost: nanjo je SpaceX moral namestiti štiri plošče toplotne izolacije, ki ščitijo pred vročimi izpuhi manevrirnih motorjev Draco. Neprijetno bi bilo, če bi se pleksisteklo začelo topiti. Zanimivo je tudi, da je SpaceX kupolo razvil v zgolj pol leta, agencije bi najbrž potrebovale neprimerno več in jo pred uporabo z ljudmi do obisti testirale tudi v vesolju.

Misija bo trajala predvidoma tri dni, v nedeljo ponoči po našem času naj bi se nadobudni raziskovalci vesolja vrnili s pristankom v oceanu pri Floridi.

Tokrat uporabljeni Dragon z vzdevkom Resilience je že letel na odpravi Crew-1 do Mednarodne vesoljske postaje (MVP).

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Polet je zase in preostale tri udeležence plačal ameriški bogataš Jared Isaacman. Prvi sopotnik je Chris Sembroski, uslužbenec podjetja Lockheed Martin, ki si je mesto prislužil z donacijami za otroško bolnišnico St. Jude. Druga je Sian Proctor, znanstvenica, ki je sodelovala na številnih kopnih simulacijah vesoljskih misij. Mesto je dobila na natečaju z videoposnetkom in zato, ker je odprla svojo spletno trgovino pri Isaacmanovem podjetju. Četrta sopotnica pa je Halyey Arceneaux, zdravnica v omenjeni bolnišnici, kjer je kot otrok prebolela kostnega raka. Pri 29 letih je najmlajša Američanka v vesolju. Do zdaj je rekord držala Sally Ride, ki je leta 1983 letela v Space Shuttlu, stara je bila 32 let.

Isaacman je vse skupaj zastavil tako človekoljubno kot v promocijo svojega podjetja, ki se ukvarja s spletnim finančnim poslovanjem. Je tudi pilot tako civilnih kot vojaških letal.

Četverica je opravila "hitri" sedemmesečni tečaj za astronavte. Urjenje astronavtov navadno traja leta.

Predvideni zasebni odsek MVP-ja. Foto: Axiom Space
Predvideni zasebni odsek MVP-ja. Foto: Axiom Space

Kmalu dve dodatni turistični odpravi

Že decembra in januarja bodo Rusi dva turista v spremstvu profesionalnega kozmonavta s Sojuzom poslali na MVP (MS-20). Med turisti je znani Japonec Jusako Maezava, ki je zakupil tudi vozovnico na predvidenem poletu Starshipa okoli Meseca. Prihodnje leto pa bo Crew Dragon ponesel prvo zasebno odpravo (z enim profesionalnim astronavtom na krovu) na Mednarodno vesoljsko postajo v organizaciji podjetja Axiom Space (poglavje 5), takšne naj bi ponavljali vsako leto. Axiom bo za nameček na postajo dodal nekaj zasebnih modulov.


2. Starlinki se množijo

Foto: SpaceX
Foto: SpaceX

Še ena izstrelitev Falcona 9, ta je potekala v torek ponoči z Vandenberga (Kalifornija, ZDA). Tovor: 51 satelitov Starlink.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji. To je bil njen že deseti polet in pristanek, SpaceX ima dve prvi stopnji s tem dosežkom. Nameravajo jih še uporabljati.

SpaceX je do zdaj izstrelil 1740 Starlinkov, namenjenih satelitskemu dostopu do medmrežja. Aktivnih jih je dobrih 1600. Želijo jih najmanj 12.000. Astronomi nad tem niso zadovoljni, za nameček Starlink sploh ni edini s takšnimi načrti.

Video: Posnetek izstrelitve


3. OneWebi so na pol poti

Svoje satelitsko omrežje za medmrežje med drugim postavlja družba OneWeb. V torek so na raketi Sojuz-2.1b iz Bajkonurja (Kazahstan) izstrelili 34 satelitov. S tem so prišli na 322 v orbiti, kar je skoraj polovica od načrtovanih 648.


4. Vesoljski sprehod, nadgradnja sončnih panelov

Pesquet levo in Hošide desno. Foto: Nasa
Pesquet levo in Hošide desno. Foto: Nasa

9. septembra je v ruskem modulu Zvezda zadonel požarni alarm, sporoča Roskozmos. Sprožil se je med polnjenjem akumulatorja. O točnem vzroku ne poročajo, zapisali so le, da so s filtri prečistili zrak in nadaljevali delo.

Astronavta Akihiko Hošide (Jaxa) in Thomas Pesquet (Esa) sta v nedeljo opravila 6 ur in 54 minut dolg vesoljski sprehod zunaj Mednarodne vesoljske postaje. Izstopila sta iz ameriškega modula Quest in na zunanjem ogrodju postavila nosilec za nov panel sončnih celic iROSA, zamenjala sta tudi pokvarjeno anteno. Dva takšna nova panela sta že postavljena, dodanih jih bo še več, skupaj s starimi naj bi znova dosegli polno proizvodnjo električne energije.

To je bil prvi vesoljski sprehod v zgodovini postaje, na katerem ni bilo Američanov ali Rusov.

Video: Posnetek dogodka

Sorodna novica Življenje v vesolju naj bi zaviralo enega ključnih procesov staranja

Dvema članoma posadke, Američanu Marku Vandu Heiu in Pjotru Dubrovu so bivanje na postaji podaljšali na eno leto. Takšna podaljšanja so redka, ker škodujejo zdravju in zmanjšujejo rotacijo astronavtov, nekdo bo zato ob misijo. A obenem dajo dragocene podatke o vplivu mikrotežnosti na človeško telo, kar je dobro razumeti pred odpravami globoko v Osončje, te niso več daleč.

Prav ta teden je denimo izšla ameriška raziskava, ki pravi, da bi potovanja na Mars lahko bila zdravstveno "izvedljiva", če ne bodo presegla štirih let.

Vande Hei bo postal Američan z najdaljšim enkratnim bivanjem v vesolju. Nazadnje sta agenciji podoben podvig izvedli leta 2015 s Scottom Kellyjem in Mihailom Kornienkom (več na povezavi desno).

Rekord časovno najdaljšega vesoljskega poleta drži danes 79-letni Rus Valerij Poljakov, ki je bil med letoma 1994 in 1995 na vesoljski postaji Mir 437 dni.


5. Konec najdaljše kitajske odprave v vesolje

Sorodna novica Trije tajkonavti po treh mesecih v vesolju pristali v puščavi Gobi

S kitajske vesoljske postaje Tjangong so se na Zemljo po treh mesecih vrnili trije tajkonavti, je ta teden pisal MMC. Pristali so v vesoljski kapsuli Šendžov 12, ki jo je pri spustu upočasnilo padalo.

Njihova prvenstvena naloga je bila vzpostavitev delovanja 22,5-tonskega modula Tjanhe, glavnega dela postaje, ki ga je Kitajska v orbito namestila konec aprila. 16,6 metra dolg in 4,2 metra širok modul je prvi in glavni sestavni del vesoljske postaje, ki bo na koncu tehtala skoraj 70 ton in med drugim vključevala bivalne prostore in znanstvene laboratorije.

Gre za prvo kitajsko človeško misijo v vesolju v skoraj petih letih. Njen poveljnik je bil Nie Haišeng, odlikovan pilot letalskih sil, ki je sodeloval že na dveh predhodnih misijah. Tudi preostala člana, Liu Boming in Tang Hongboa, sta pripadnika vojske.

Vesoljska postaja Tjangong naj bi bila dokončana leta 2022. Kitajska namerava do takrat v vesolje poslati še dva modula, vsak od njih tehta dobrih 20 ton. Nova posadka naj bi na vesoljsko postajo odletela oktobra.


6. Razpis za lunarne pristajalnike

Foto: Nasa
Foto: Nasa
Sorodna novica Nasa presenetljivo izbrala Starship za pristanek na Luni, 60 let od Gagarinovega poleta

Nasa je izbrala pet ameriških podjetij, da nadaljujejo razvoj vsak svojega lunarnega pristajalnika. Podeljene vsote so relativno majhne in zagotavljajo zgolj to, da se podjetja ne umaknejo, potem ko je bil na glavnem razpisu pred pol leta kot glavni – presenetljivo – izbran SpaceX-ov Starship (poglavje 1).

Prejemniki:

Na vesoljsko ladjo Orion so pred kratkim namestili sistem za pobeg v sili (stolp na vrhu). Foto: Nasa/Kim Shiflett
Na vesoljsko ladjo Orion so pred kratkim namestili sistem za pobeg v sili (stolp na vrhu). Foto: Nasa/Kim Shiflett
  • Blue Origin (25,6 mio. dolarjev)
  • Dynetics (40,8 mio. dolarjev)
  • Lockheed Martin (35 mio. dolarjev)
  • Northrop Grumman (35 mio. dolarjev)
  • SpaceX (9 mio. dolarjev).

SpaceX je na glavnem razpisu prejel 2,4 milijarde evrov za eno preizkusno misijo in za misijo Artemis III. Nasa je želela izbrati dva izvajalca, a je od kongresa prejela premalo denarja za to. Precej prahu je dvignilo dejstvo, da je izvisela t. i. nacionalna ekipa zvenečih industrijskih imen na čelu z Blue Originom Jeffa Bezosa, ta se zdaj z Naso pravda po sodiščih.

Medtem se nadaljuje proizvodnja vesoljskih ladij Orion za naslednje odprave Artemis (tisti za Artemis I je že v bližini izstrelišča in čaka na decembrsko dogodivščino). Ta teden so dokončali kovinsko osnovo kapsule, opravili so še zadnja varilna dela (fotografija spodaj).

Točno v tej napravi naj bi se ljudje vrnili na Luno. Foto: Nasa/Michael DeMocker
Točno v tej napravi naj bi se ljudje vrnili na Luno. Foto: Nasa/Michael DeMocker
Evropski podporni modul (EPM) med integracijo v Nemčiji, izdeluje ga Airbus. Ta je za misijo Artemis III. Foto: AirbusSpace
Evropski podporni modul (EPM) med integracijo v Nemčiji, izdeluje ga Airbus. Ta je za misijo Artemis III. Foto: AirbusSpace


7. FOTO: Svetlikajoča se kroglasta kopica

NGC 6717. Foto: ESA/Hubble and NASA, A. Sarajedini
NGC 6717. Foto: ESA/Hubble and NASA, A. Sarajedini

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6717, ki je 20.000 svetlobnih let stran v ozvezdju Strelca. Te nebesne strukture so gosti skupki zvezd, ki jih skupaj drži težnost.

Drugi slovenski viri za vesolje


8. NA KRATKO:

Vodja znanosti pri Nasi (Chief Scientist) Jim Green se bo naslednje leto upokojil po 40 letih dela za agencijo. Več tukaj.
Nasin marsovski helikopterček Ingenuity je poskrbel za nekaj posnetkov pokrajine v 3D-tehniki, Nasa pa je izdala orodje za simulacijo vožnje roverja Perseverance.Esa je podpisala pogodbo s podjetjem Surrey Satellite Technology za izdelavo satelita Lunar Pathfinder. Z njimi bodo preizkusili tehnologije, s katerimi nameravajo nekoč, denimo med odpravami Apollo, zagotavljati dostop do medmrežja na Luni in satelitsko navigacijo. Več tukaj.
Evropski južni observatorij (ESO) je posnel fotografije nenavadnega asteroida v obliki "pasje kosti". Več tukaj.Esa pripravlja sisteme za izstrelitve raket Ariane 6 v Francoski Gvajani. Več tukaj.Vodja ruske vesoljske korporacije Roskozmos Dimitrij Rogozin je vodjo SpaceX-a Elona Muska povabil na izstrelitev Sojuza MS-19, na katerem bo tudi igralka, s katero bodo Rusi na MVP-ju snemali film. Povabilo je prišlo po letih kritik.
Rusija je začasno ustavila razvoj super težkonosilne rakete Jenisej, poroča Ria Novosti. Domnevno zato, ker jim primanjkuje denarja, Rogozin pa pravi, da jo bodo preoblikovali po "modernih standardih". Nasa je izdala študijo, ki kaže, da je na Marsu v prvih 500 milijonih let obstoja bruhalo na tisoče ognjenikov, med njimi tudi neverjetno veliki. Več tukaj.Ameriška letalska agencija FAA je izdala osnutek poročila o vplivu izstrelitev Starshipov na okolje. Kot kaže, bo moral SpaceX še marsikaj postoriti za dokončno okoljsko dovoljenje, ni pa pot naprej zaprta.


9. SKOK V ZGODOVINO: 55 let odprave Gemini 11

Gordon jezdi Ageno. Foto: Nasa
Gordon jezdi Ageno. Foto: Nasa

Pred 55 leti je potekala ameriška odprava Gemini 11. Vesoljska ladja Gemini je bila 12. septembra 1966 izstreljena na raketi Titan II. Astronavta Pete Conrad in Dick Gordon sta že uro in pol pozneje dosegla tarčo, vesoljsko plovilo Agena, in se nanjo štirikrat priklopila in odklopila. To je bil pomemben korak naprej v ameriškem vesoljskem programu, tehniko so namreč morali izpopolniti pred odpravami na Luno, kjer je potrebnih več srečanj in priklopov vesoljskih plovil. Gordon je opravil tudi dva vesoljska sprehoda. Nasa se je takrat početja še učila in izkazalo se je za trd oreh, astronavt se je skoraj uro mučil za prehod, ki je bil načrtovan za nekaj minut. Napihnjena obleka, manko prijemališč in podobnih današnjih samoumevnosti so zadeve, ki so sprehod tako otežile, da je Gordonov srčni utrip narasel na 180 udarcev na minuto, njegov vizir pa je bil prekrit z vlago, zato so morali ekskurzijo predčasno prekiniti.

Polet je bil kljub temu velik uspeh, z Ageno so se pognali na višino kar 1369 kilometrov, s priklopi pa prehiteli Ruse, ki so se takrat s sinhronizacijo dveh vesoljskih ladij v orbiti še mučili.

Več podrobnosti o Gemini 11 je na voljo tukaj.

Gordon in Conrad sta skupaj letela še na odpravi Apollo 12. Gordon je umrl leta 2017, Conrad pa že leta 1999.


NA VIDIKU:

Ponedeljek, 20. september – Dolgi pohod-7 – Tjandžov-3

Četrtek, 23. september – Atlas V – Landsat 9

Enkrat prihodnji teden – MVP – vključitev Evropske robotske roke na modulu Nauka


IZPOSTAVLJENI KOMENTAR: SF-SN o dogajanju na Boca Chici in Starshipu

Prizor z avgustovskega poskusnega spajanja prototipa rakete Super Heavy (B4) in prototipa vesoljske ladje Starship (SN20). Foto: SpaceX
Prizor z avgustovskega poskusnega spajanja prototipa rakete Super Heavy (B4) in prototipa vesoljske ladje Starship (SN20). Foto: SpaceX
B Bocha Chici SpeceX tudi ne spi. Trenutno pripravljajo tako Starship 20 kot Booster 4 na prve teste pred poletom. Iz plošč toplotnega ščita na Starshipu so končno izginile vse nalepke, ki so označevale poškodovane oziroma premaknjene plošče. Trenutno toplotni ščit manjka samo okoli kavljev namenjenih dvigu rakete na Booster (in kakšna specifična na zakrilcih). Verjetno je bilo tudi to dvigovanje razlog, da je bilo toliko plošč poškodovanih (poškodovane samo okoli nosa, doli po trupu ni bilo nobene nalepke) V naslednjih generacijah Starshipov bodo kavlji nepotrebni, saj bodo za dvigovanje in "zlaganje" na Booster (ter tudi lovljenje pristajajočega Starshipa) skrbele "kitajske paličice" (chopstick je dejansko uradno poimenovanje s strani Muska) trenutno še v izdelavi. Testiranje Starshipa bo verjetno rutinsko (opravili že kar nekaj testiranj na prejšnjih raketah) in bo potekalo na "test standu" na suborbitalni ploščadi (kjer so prejšnje iteracije Starshipov pristajale oziroma poskušale pristati. Booster 4 pa je že nekaj dni na "Orbitalni vzletni mizi" (Orbital Launch Mount), kjer hkrati s dokončavanjem same vzletne mize pripravljajo Booster na sploh prve teste boosterja sposobnega poleta v vesolje. Booster 3 na katerem so izvajali sploh prve teste na kompletnem boosterju je bil namenjen samo testiranju tlaka in kriogenskem testu, ni imel niti vseh (vsaj trenutno) 27 raptor motorjev in ne vsega ostalega potrebnega za polet v vesolje. Ta prvi prototip trenutno razkosujejo in dele pošiljajo na odpad. Musk je sicer prve teste napovedal že za iztekajoči teden, vendar je delo močno upočasnilo slabo vreme. Hkrati z boosterjem dokočujejo tudi samo "orbitalno-vzletno mizo" . Potrebujejo še najmanj sisteme za polnjenje Boosterja z gorivom ("quick disconect arm" za Booster je že na dnu OLM, cevi do tja pa še manjkajo) ter sistem namenjen dušenju zvoka in hkratni zaščiti betona in OLM pred brutalno močjo kar 27 (kasneje 33) motorjev raptor. Verjetno bodo za to uporabili vodo, ki bo toplotno energijo odstranila s spreminjanjem v paro. Na to nakazujeta tudi (če se prav spomnim) dva rezervoarja namenjena vodi v sklopu "Ground Support Equipment" iz sedmih velikih rezervoarjev. Tu v "srednji hali" dokončujejo rezervoar GSE 8 (GSE 4 so predelali v prototip za testiranja), hkrati pa so skoraj preostale rezervoarje za podhlajeno gorivo in oksidant že prekrili s "krio zaščito", ki bo res močno zmanjšala ogrevanje samega rezervoarja in posledično tudi energijo in težave potrebne za vzdrževanje nizke temperature goriva. Temelje za novi močno povečani "High bay" že betonirajo, v trenutnem High Baju pa že poteka "zlaganje" Boosterja 5. Z razliko od štirice tu že sedaj inštalirajo tudi "raceway" kable na zunanji strani rakete namenjene sinhronizaciji tankov z groivom in oskidantom ter za polnjenje rezervoarjev s stisnjemi plinom med porabo goriva (treba obdržati gorivo in oksidant pod pritiskom med letom). Booster 5 že kar hitro raste, hkrati so v "toavrniškem delu" že opazili dele namenjene Boosterju 6. So pa že na Boosterju 4 z "usmerjelvalnimi šobami" pokrili izpuste plinov potrebnih za ponovem vžig motorjev pred pristankom. Tak so se znebili potrebe po kar nekaj dodatnih "thrust vectorjev" namenjenih spreminjanju položaja boosterja med in po ločitvi s Starshipom. Kot Musk pravi "Best part is no part", prišparaš tako na teži ( v vesolje lahko dostaviš več tovora) kot zmanjšaš količino sistemov kjer gre lahko kaj narobe. Še naprej pa vsak dan delajo na "chopstickih" in na "nosilnem dvigalu" le teh, ki se bo premikal gor in dol po vzletnem stolpu. Tako bodo lahko ujeli Starship i Booster, hkrati pa z chopsticki dvignili Starship in Booster na vzletno mizo. Nadaljuje pa se tudi izdelava "podaljška" "roke za hitro umikanje" prekp katere bodo polnili z gorivom/oksidnatomin oskbovali Starship z elektriko pred vzletom. Glede na obliko pa bodo te dodatne manjše "klešče" služile tudi stabilizaciji Starshipa na vrhu Boosterja (da ne bi močni sunki vetra nagnili ali celo podrli Starship)
-SF-SN 2021-09-19T19:32:22+02:00