Združeni narodi so si že pred leti postavili za eno izmed prioritet odpravljanje revščine in širjenje dostopnosti do znanja ter učenja, a cilji, ki so si jih zadali, do leta 2015 ne bodo uresničeni. Po besedah direktorice slovenske komisije pri Unescu Marjutke Hafner se je do zdaj predvsem premalo upošteval potencial razvoja novih tehnologij. In to bo v novi strategiji zagotovo spremenjeno.

Na to, kako torej razširiti dostop do znanja, do najboljših predavanj, tečajev, učnih ur, pa znajo zelo dobro odgovoriti na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani. Že leta 2003 so namreč postavili poseben portal, namenjen objavljanju posnetkov kakovostnih predavanj. "Uvideli smo, da se na IJS-ju dogaja veliko predavanj, posredovanj znanja in želeli smo jih ponuditi širši javnosti," začetno idejo opiše nosilec tega projekta Mitja Jermol. Že kmalu so se povezali z najboljšimi svetovnimi univerzami ter jim ponudili kakovosten portal, na katerega so lahko prenesli svoja predavanja - nekakšen "znanstveni YouTube".

Ker so ves čas pregledovali kakovost predavanj in na portalu ni mogoče objaviti česar koli, si je VideoLectures.net pridobil zaupanje in sloves v akademskih krogih. Začetni strah predavateljev, da bodo z objavo svojih predavanj izpraznili predavalnice, se je izkazal za neupravičenega. Zgodilo se je nasprotno - dobri predavatelji so postali zvezde in privabili še več poslušalcev. Trenutno je na portalu več kot 20.000 posnetkov predavanj z vsega sveta.

Najboljši izdelek desetletja
Na IJS-ju pa so skozi leta idejo prostega dostopa do izobraževanja in predvsem do znanja ves čas nadgrajevali. Leta 2008 so v sodelovanju z drugimi institucijami uvedli Opencast, s katerim se predavanja nadgradijo in spremeni v tečaje.

Njihovo delo je Unesco nagradil že leta 2009, ko so bili med 20.000 podobnimi aplikacijami izbrani za najboljšo. Lani pa so dobili še "nagrado nad nagradami", ko jih je Unesco razglasil za najboljši izdelek desetletja v kategoriji e-znanost in tehnologija. V utemeljitvi je bilo zapisano, da VideoLectures.net igra pomembno vlogo v svetu pri preseganju razkoraka v izobraževanju. To je po besedah Jermola pomenilo preskok pri Unescu in začeli so se pogovarjati, da bi skupaj pomagali širiti izobraževanje v državah tretjega sveta.

Iniciativa od spodaj
Portal je v tem času že presegel okvire digitalne knjižnice, saj ekipa, ki stoji za njim razvija nove modele povezovanja v izobraževalnem sistemu in z gospodarstvom. Lani je Evropska komisija objavila poziv "Opening up Education" in temu so sledili tudi na IJS-ju. Obrnili so se na rektorje slovenskih univerz, ravnatelje šol in srednjih šol, se povezali z Gospodarsko zbornico Slovenije ter Pošto Slovenije. Nastala je iniciativa "Opening up Slovenia" in z njo so se obrnili na politične odločevalce - na ministrstvo za izobraževanje.

Prav to je posebnost te iniciative, saj je nastala "od spodaj", pojasnjuje Mitja Jermol. In s tem so pritegnili zanimanje Evropske komisije, Slovenija pa je zdaj vzorčna država za povezovanje različnih ravni izobraževanja in sodelovanje na številnih področjih.

Kaj to pomeni v realnosti? "Marsikaj zanimivega se dogaja po šolah, vrtcih, pa tega drugi ne vedo, čeprav so dobre prakse. Zdaj odpiramo te komunikacijske kanale, da se med sabo povezujemo. Hkrati pa da najdemo poti do virov financiranja, kako pridobiti evropske projekte in kako se povezati z industrijo," pojasnjuje Jermol.

Sodelovanje med šolami, fakultetami, gospodarstvom
Kot primer je navedel projekt "moj sanjski stroj" - v njem se povezujejo osnovne šole in fakultete. Otroci z Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani so na začetku leta narisali svoje sanjske stroje, opisali njihove funkcije in možnosti, nato pa so nekaj od njih izbrali ter jih poslali na Vegovo gimnazijo v Ljubljani, Gimnazijo Jurija Vega v Idriji, Šolski center Kranj, Univerzo v Novi Gorici in na strojno fakulteto v Ljubljani. Dijaki in študentje so pet sanjskih strojev vzeli kot svoje projekte. Otroci zdaj sodelujejo s študenti, postali so ekipe, konec leta pa bodo nastali končni produkti - Pikapolonica, ki piše pravljice na tla, Žoga, ki ne neha skakati, ter Torba, ki sama hodi.

"Otroke projekt, kje njihova ideja postane realnost, zelo pritegne ter jim da motivacijo za naprej. Ko bodo prišli v najstniška leta zagotovo ne bodo mislili, da je vse brez zveze in da se nič ne da, saj bodo imeli svojo pozitivno izkušnjo konkretnega ustvarjanja," izpostavlja ravnateljica Verica Šenica Pavletič. Njena učiteljska ekipa je nad takšnim sodelovanjem z zunanjimi strokovnjaki navdušena in vodijo še več podobnih projektov, hkrati pa se povezujejo tudi s šolami po Sloveniji in v tujini.

Druga slovenska Unescova katedra
Širjenje znanja in izkušenj je torej glavna ideja tako projekta Opening up Slovenia kot nove, druge slovenske Unescove katedre. "Približati znanje ljudem je naše vodilo in vodilo Unesca," poudarja direktor IJS-ja Jadran Lenarčič.

Lenarčič je sporazum o ustanovitvi katedre 30. septembra podpisal z generalno direktorico Unesca Irino Bokova. V svetu je sedem kateder odprtega učenja, le IJS-jeva pa se bo osredotočila na prenos vsebin do zainteresiranih posameznikov.

"Mi bomo predstavili ravno to področje odprtih tehnologij za prosto dostopne učne vire in odprto učenje. Upamo, da bomo z združenimi močmi Slovenci prispevali k temu, da bodo novi razvojni cilji ZN-a dosegljivi in da bomo ponudili orodja za njihovo dosego," je še napovedala Marjutka Hafner iz Unesca. Slovenija ima tako priložnost postati vodilna država na področju odprtega izobraževanja.